Kako preživeti obisk 2-letnega smrkavca (in se zraven vsaj malo zabavat)
Jah, ni druge, spet mam en nespodoben nasvet - spit liter vina in si zraven čimveč žvižgat.
Pa sej vem, da majo tamičkeni velik energije in tud vem, da je majo eni fuuuuul velik. Pa sej mene ne moti energija, pa šibanje z enga konca dnevne na druzga. Mene moti svinjanje. Mene moti to, da mora smrkavc glih na obisku iz tetrapaka po slamci pit borovničev sok (ki ga je njegova mama kot zanalašč potegnila iz svoje sport-billy torbice prav za to priložnost). Čeprov starši vejo, da si ga samo našopa v usta, pol pa pljune ven. In ok, mogoče sem res ‘ta stroga tetka Sadie’, ampak mene je skoraj razgnalo od besa (to je blo še preden sem spila pol flaše in še preden sem si začela požvižgavat), ko je mulc že četrtič polil bel tepih in si usta, umazana od čokolade, ubrisal v natucija. Tastari pa še zmeri nč. Če se prov spomnim, moja brata in jst, ko smo bili majhni, na obiskih niti mignili nismo, kaj šele, da bi kdaj kdo kaj umazal, uničil. Sedel smo na kavču in se držal za roke in čakal, da gremo domov. Kt trije presrančki. Ok, sej mogoče bi se tokrat mogla jst razpizdit, pa tud imelo me je, da bi mulca okol ušes. Ampak ok, sem imela v glavi to, da je tepih itak v fazi menjanja in da gre iz natucija hvalabogu vse ven. Matr, koko bi ga okol kepe, če ne bi blo teh olajševalnih okoliščin.
Zato sem pa počasi kr rajši odklapljala, vedno bolj. Mal sem srebala vinček in mislila na belo mivko in turkizno vodo in na sončni zahod. In bolj, ko je bila steklenica prazna, bolj vseeno mi je bilo in jeza je hlapela z vinom. In pol sem dala čist neopazno še musko bolj naglas, da tamalga ni blo skoraj nič več slišat. In pol sem celo malo zaplesala. Najboljši je bil pa trenutek, ko sem kar naenkrat pogledala okrog sebe in obiskov ni blo več. Kr sesedla sem se v dnevno na tla in to točno na enga izmed unih borovničevih flekov. V beli trenerki. Ampak zdej mi je blo že čist vseeno.
Pa da se razumemo. Mene je razpizdilo to, da tastari nč ne rečejo. Da še ploskajo zraven - kao, lej ga, kolk je naš brihten, sam od sebe je vrgel šalco ob tla. Bravo, bravo! Ne vem, po mojem si je bolj zaslužil en spenk čez rit. Če se tetko Sadie vpraša. Kar se je pa seveda ne, ker ona nima pojma, ker vendar nima otrok.






13. november, 2006 at 11:58
to je treba vse po špartansko…
sicer pa: kwa maš ti to za ene čudne obiske zmer?
13. november, 2006 at 11:59
sej razmišljam, da mogoče niso obiski tolk čudni, da sem bolj jst …a vseen upaš pridet na klobaso?
13. november, 2006 at 12:04
ne. ker prvič, jst ne pijem borovničevga soka, drugič, ker maš umazano trenirko, in tretjič, natuciji so moja šibka točka….
ja.
13. november, 2006 at 12:20
pusi
… kva pa je mal borovničk na ritki …
ja.
13. november, 2006 at 12:25
sej, to je to…
13. november, 2006 at 12:39
Moj mož pravi, da smo mi ena taka za…bana vmesna generacija, terorizirali so nas najprej starši sedaj pa nas otroci.
13. november, 2006 at 13:43
…in ker se pustiš te bojo še vnuki…
13. november, 2006 at 13:57
Hehe, sem se nasmejal ob temle
mam podobne izkusnje- http://www3.shrani.si/files/art946380.jpg
pa tudi ni blo spenka 
13. november, 2006 at 14:08
ma, dejte no, saj ni nič hudga…
kupiš Veniš, pa oxi pa kaj jaz vem, kaj še…
važno, da so otroci srečni, hehehe
Sicer pa… mogoče bi bli pa tisti starši prav srečni, če bi na froca TI zatulila…
13. november, 2006 at 14:46
@mojcej
Ja pa je. Grozno je to, da so otroci vse slabše vzgojeni. Starši verjetno nimajo časa za njih in takrat ko so z njimi, jim dovolijo vse.
Večinoma pa se njihovo obnašanje kaže na javnih površinah. V trgovskih centrih sem bil že večkrat priča nedopustnega vedenja brez reakcij staršev.
13. november, 2006 at 15:17
sejdi, kdaj se zalaufa bermudski trikotnik?:)
bomo šli na kuhančka ane ane:)
btw, čestitke za blogerko dneva.
13. november, 2006 at 16:13
tracker … se strinjam
teo, upam, kmal … kakšen mesec še po mojem, kaj pravš? upam, da bo vsaj malo bolj mraz, k za bermude je treba met kapo in rokavice in dolge gate … btw: hvala
jst samo pišem dnevnik …
13. november, 2006 at 19:13
aj iz džast tizing ju :)))
13. november, 2006 at 21:02
rofl, tale vnos me je spomnil na eno epizodo Razočaranih gospodinj (ni blo še na pop tv, bo pa kmalu) ko se ga Bree napije medtem ko pazi od Lynette une dva mulca
When it comes to kids… alcohol is the way to go!
14. november, 2006 at 07:23
alcohol’s always the solution…
16. november, 2006 at 09:30
ma, sem se hecala, ne znam pripopat smeškotov…
itak, da so otroci vse bolj nevzgojeni…
in točno tako kot sadie, sva tudi moj brat in jaz vedno na obiskih tiho sedela kje v kotu in čakala…
ampak, vseeno, sadie, ne imet strahu pred “nesvojimi” otroki … jaz kar zatulim…