Arhiv za December, 2006

Popisovalec stanovanj

Torek, December 19th, 2006

No, k nama še ni prišel.

Mam pa na lagerju napolitanke in pivo, če pride.

Da ne bo kdo reku, da Sadie ne da, ane.

  • Share/Bookmark

Novo leto in obljube, ki jih letos ne bo

Torek, December 19th, 2006

Naj že pride novo leto. Letos se ga nč ne bojim, ker si ne mislm nobenih obljub zastavljat v smislu ‘Z novim letom bom pa … bolj pridna’. Nope. Nč ne bom. Nč novga. Vse bo po starem, ker je za mano eno zelo srečno leto, in upam, da se bom glih tko fajn zabavala kt letos in vse, kar si želim (copyright by Omar Naber), je, da bi si lahko privoščila tolk luštnih odklopov kjerkoli kot letos. To je čist edina stvar na svetu, zarad katere imam vse rajši in ki me fila z energijo in naredi, da komaj čakam naslednjič. In se mava ful dobr.

  

 

In zato sem prov vesela, da bova za novo leto doma. Ker si ne želim ničesar bolj, kot zbudit se v svoji postelji. Najbolj trapasto mi je glih za novo leto kam hodit, ne vem. Tist čas mi je najlepši doma. K mi je vseeno, če zunaj dežuje in je grdo. Doma bo fajn in bojo okol mene prjatli in bomo kuhali. In me ne briga, kakšno bo zunaj. In mi ne bo treba potem 1. januarja spraznit na tla polne potovalke umazanih in vlažnih cunj.

Tko da … Fakof novoletne obljube. Ker če celo leto nisi nečesa razčistil sam s sabo, verjetno tud s 1.1. ne boš gora premikal. Jst grem z mirno vestjo naprej in ne nameravam ničesar spreminjat. Rada bi samo veliko doživela in izkoristila tisto, kar imam (pa še kej novga).

Ker čutim, že zdele, da prihaja eno ful lepo leto. V znamenju prašiča.

  • Share/Bookmark

NPA

Ponedeljek, December 18th, 2006

Ne vem, kako je pri vas, ampak NPA v mojem fohu ne pomeni nič dobrega. New product announcement. Kar pomeni, da me čaka prevajanje. In danes sem dobila na mejl 4 NPA-je, pa vsak ma 5-10 strani. Kar pomeni veliiiiko prevajanja.

Sam so pa lepe slikce. Kar mi je res v veliko uteho.

  • Share/Bookmark

Veseli december

Nedelja, December 17th, 2006

Ta vikend je bil spet precej veselodecembrski. Začelo se je že v petek, čeprov sem bila zelo utrujena od celega tedna in me je bolela glava in sem mislila kar ostat doma in it spat. Ampak naprosini delajo svašta in pozdravili so tudi mojo glavo.

In tako so šli fantje malo po svoje, Sadie pa po svoje. Najprej na eno izi pivce s prjatučkom S., potem pa naprej s prjatlco R. Pa bi še kar sedela v tistem bifeju, če ne bi ob pogledu na uro in zavedanju, da bo v soboto še akcija, rajši odjadrala domov (kar se je naslednji dan izkazalo za zelo pametno).

Sobota. Dopoldanski fitnes, opoldanske krvavice in popoldansko kajtanje so me že kar pošteno izmučili. Kolikor me ni petek. Ampak vseeno me je v soboto čakala romantična večerja v Sušimami, kjer je kelnar komaj zaprl usta, ko sva rekla, da – ja, vzela bova kr celo flašo (sam ena flaša, porkaduš, kaj tko zijaš). Po odličnem lososu teriaki, ob katerem se mi je (jasno) stožilo po komaj dobro minulih Maldivih, je bil čas za odločilno vprašanje: greva spat al greva še malo naprej. In sva šla. Še malo naprej. V Žmavcu smo se dobili z M. in Nandetom, s katerima smo bili julija skupaj v Barceloni in debata je stekla (vino pa tudi) v smeri obujanja spominov iz beach partyja (in o DJ-ju v disko kugel lajbiču) in o ‘basca’ hlačah (to so une hecne hlače, k zgledajo kt kiklca, v resnici majo pa hlačnice in patent). Ko smo se razhajali, smo imeli vsi vijoličasta usta od refoška in peš pot domov mi je to noč posebej dobro dela.

Danes je tale družinica počivala. Postavila smrekco, šla na pečena rebrca s sladkim zeljem. Spet malo počivala. POtem sem šla še domov in z brati kot včasih skupaj postavila še eno smrekco. Zdej pa srebam viski (čisti immunal, brez vode) in se že veselim ponedeljka. Ker s sabo že prinaša nadaljne veselodecembrske dogodivščine. Naj pade še malo snega. Da bo res zima-zima-bela.

Jst pa zdaj šibam pod tuš in se stiskat pod odejo.

  • Share/Bookmark

Kajtanje

Sobota, December 16th, 2006

KONČNOOOO!!!! 

Danes mi je končno uspelo it prvič kajtat in sem milo rečeno navdušena. Zadevco sem prvič vidla (kitesurfing) pred leti v Tel Avivu, zdaj sem pa le dočakala, da mi je kolega posodil svoje 8m2 padalo. Za prvič mi je šlo mende ful dobr in v zrak sem ga spravla skor brez težav. Res hudo dobro. Malo sem se sicer bala, da me bo kar odpihnilo, ampak ni bilo sile. S kajtom je v bistvu isto kot s fantom. Samo ukrotit ga je treba znat. S tem pa nimam težav.

Zdej rabm sam še svoj kajt, neki dobrega in pisanega in ne preveč dragega. Ker tist, k je men všeč, je 1000 evrov. Morm poiskat neki rabljenga in lepo ohranjenga. Da me ne bi slučajno kdo poskušal nategnit in mi prodat kej ultra zaflikanega za 100 jurjev.

Pol si pa želim probat še s smučmi in poleti s surfom. Biti vrtavka na vodi. Sam to so pa že triki za une fante, k res obvladajo. Jst sem pa šele začetnica in se morm še velik naučit. Ampak se bom. Mende je zelo fajn vreme za tovrstni šport na Karibih …

Mijav. Pejmo.

  • Share/Bookmark

Majca, ki rajca

Sobota, December 16th, 2006

Tole je pa moja najljubša majca:

Moja je sicer že sprana in stara in vojaško zelene barve.

Pa daddyja sem tud že najdla.

  • Share/Bookmark

Te nesrečne rože in jaz

Petek, December 15th, 2006

Stvar je taka, ane: Men vse rože crknejo. Tudi kaktusi. Slednji spustijo eno belo penco in se sesedejo sami vase. Prisežem.

Tko da pri meni doma trenutno živita dve (eden je ogromen kaktus s Kanarskih, po imenu Robi). In ta kaktus pa še ena mini palma (ona je pa Valentinca) sta v moji oskrbi že ene 10 let in ne glede na to a ju ful zalivam al pa nč, kar živita in me imata rada. In zato mam tud jst njiju, ane … Ker sta edini dokaz, da nekaj pa vendarle delam prav.

Zakaj sem sploh prišla na to temo? Ker sem danes zjutraj, ko sem prišla v službo, našla praktično mrtvo božično zvezdo (ki nam jo je šef podaril prejšnji teden), pa Božiča sploh še blo ni. In sem ful huda in žalostna (ok, mogoče je bolj bes kot žalost), ker res ne vem, kva vsemu temu šavju manjka pri meni, porkaduš. Tud rečem kakšno z rožami, ker menda rabijo pozornost in pogovor. Pa nč. Crknejo.

In tako je naneslo, da imam že od nekdaj najrajši rezano cvetje. Ker je mrtvo že, ko ga dobim. 

  • Share/Bookmark

Najboljši kviki

Četrtek, December 14th, 2006

Je Milkyway tablica Minute. Una ta zelena, z jabolki in cimetom. Zraven pa ena šalca grenke črne kave.

  • Share/Bookmark

Nothing but the truth

Torek, December 12th, 2006

Ne, jaz nimam zlatih las.

Moji lasje so mišje sivi.

  • Share/Bookmark

Enkrat, ko bom velika … bom imela eno veliko garažo

Torek, December 12th, 2006

Enkrat, ko bom velika … in bom imela ful keša, se bom pa posvetila svoji veliki ljubezni, avtomobilom. Imela bom tako veliko garažo s srebrnimi dvižnimi vrati. Okol garaže bodo pisane lučke, ker ambient bo ziher vsaj mal disko (na strop mislim namontirat čist ta pravo disko kuglo, ker zdej doma je ne smem imet). V kotu bo en tak velik hladilnik, da ne bom žejna in lačna, medtem ko bom s krpo iz umetne jelenove kože nežno polirala avte. Zraven hladilnika bo pa ena ogromna črna leder zofa z ogrodjem iz temnorjavega lesa, taka za 6 punc. In nad njo bo visel vsako leto nov Pirellijev koledar in vse bo dišalo po bencinu. Res bo romantično. In ob večerih, ko bom tako kot nocoj, sama doma, se bom zleknila na uno zofo, si odprla pivce in uživala v razgledu. Se mi je že zdele, ko to pišem, utrnila ena solzica sreče.

mustang shelby – eleanor, chevy camaro ‘69, pink cadillac eldorado ‘59, pa en porsche 911 turbo :)

Tko da, šefe … Midva rabva nujno najprej eno veliko garažo. Bova kopalnico prenavljala drugo leto …

(zdej delam pa une ta velike nedolžne žmigajoče učke in čakam)

  • Share/Bookmark