Dragi Billy (4),

po nekih hudih izračunih naj bi bil danes najbolj depresiven dan v letu. Ha, me prav zanima.

Sicer sem zabluzila že zjutraj. Cel vikend sem bila sveto prepričana, da se nocoj dobimo z babami, ful sem se veselila in ko sem šla v službi na mejl prečekirat datum, sem ugotovila, da sem se uštela. Za en teden. Seveda sem takoj poslala mejl Belli (ki sem jo še včeraj zvečer prepričevala, da je dejt danes) in ji z velikimi debelimi črkami (arial, 18, odebeljeno) napisala – Bella, drug teden, zamočila sem. No, pa drug teden. V bistvu bomo dve muhi na en mah – Z. ima otvoritev svoje garsonjerce, kjer si pleteta gnezdece, ker julija pride ta naš prvi dojenček. Druga muha je pa obvezno čekiranje, če je mini Billy že kaj zrastel. Ker nazadnje, ko smo se videle okrog novega leta, je imela kljub temu da je v tretjem mesecu, bolj raven trebušček kot je moj. Res je mini Billy. Čeprov če bo po fotru, ki je poklicni športnik, pol bo kr orng dec. Ma še cajt. Velik cajta. Go Billy, go!

Potem je bil dolg in utrujajoč dan. Mogla sem stiskat pesti za mami, ki je imela en zoprn pregled. Nisem jih stiskala zaman. Komaj sem čakala, da sem prišla domov. Zaklenila za sabo, fajn zahajcala. Potem sem potisnila glavo pod pipo in si spustila toplo vodo skoz lase. Vedno, kadar je kakšen čuden dan, si grem najprej, ko pridem domov, umit lase. Potem šele dobim filing, da sem doma, da sem čista, da spet vse lepo diši in da se je dan prevesil v ljubšo polovico. Z mokro brisačo na glavi (in še vedno v predolgih kavbojkah, spodaj čisto premočenih) sem prižgala vse možne luči (mojo najljubšo je sicer razneslo včeraj zvečer, me je skoraj kap), navila VH1 do konca in potem sem bila malo pomirjena. Skuhala sem kar makarone. Mit alles, kar sva imela v hladilniku. In bila pohvaljena. Hladilnik pa spraznjen.

Potem sem se s težavo zbrcala od doma in šla do mami po zmrznjene borovnice. Nama jih je že zdavnej zmanjkalo, ker šefe zdej vsak ponedeljek peče mafne. Ponedeljki so tako lepši. Najprej mafni, potem pa forenziki. In najina pisana kuhinjca tako ful predvidljivo in sproščujoče zadiši. In glihkar sem še tople poslikala in jih poslala Nini Malini, da se kmalu pozdravi.

Za zvečer, za po mafnih, mam pa v planu papriko, filano s kislim zeljem. Te (zelo kratek čas) prodaja fotrova najljubša branjevka na tržnici in mi vedno, kadar le so, prinese kakšno. Ampak o mojem bolnem okusu sem razpravljala že zadnjič, ane.

Te zapuščam v cvetju in pošiljam mučos lupčkos, 

tvoja Sadie

  • Share/Bookmark

5 odgovorov to “Dragi Billy (4),”

  1. ninamalina komentira:

    ooo, kam si mi jih pa poslala? :D

  2. sadie007 komentira:

    po mojem mam eno staro cifro … 051 … a sem ga fajn pihnla?

  3. ninamalina komentira:

    o, saj sem dobila.
    danke veri mač, zlo lepi so. šefe se je očitno poboljšal ;)

  4. b0mb4d1l komentira:

    Bodoči športnik ti sporoča:
    “If I should stumble
    Catch my fall yeah” ;)

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.