O tem, kdaj pride čas za dojenčka in kaj, če sploh ne pride?

Včeraj smo se z babami spet dobile na enem naših znamenitih katarzičnih večerov. Z. je pripravila toliko hrane, da sem še danes sita (sploh ribji namaz s čilijem je bil za umret dober) in spet smo hitele govorit ena čez drugo, da bi nadoknadile. Z. je tudi prva od nas, ki je noseča.

In prej ko slej nanese debata na dojenčke. Debata o smrkavčkih je v naših letih precej občutljiva tema. Ker imaš skos filing, da vsi nonstop neki pritiskajo nate, te vsakič, ko te vidijo, gledajo v trebuh, te skos sprašujejo, kdaj bo, skratka, težijo vsakič, ko ti slučajno zapašejo kisle kumarice. In smo se pogovarjale, da se verjetno pa nobeden od njih pred tem  (ker je pač navaden butelj) nikol ne vpraša, kaj pa, če jst že pet let poskušam zanosit, pa ne morem. Kaj pa, če mene pa vsakič ful zaboli, ko mi nekdo reče, kdaj bo dojenček. Sicer hvalabogu ni tako (trkam ob les). Pa vendar – nikoli ne veš. Nekateri imajo včasih tudi kakšne bolj boleče skrivnosti. Želim si, da bi se ljudje znali malo bolj rahločutno obnašat, da bi mogoče kdaj, preden zinejo, dvakrat premislili (in ne raje dvakrat zinili). Jst ne mislim nobenemu nič več razlagat. In si vsakič, ko kdo brezobzirno načne to v bistvu občutljivo temo, mislim – mater, kakšen butec.

In zato so edina družba, v kateri se res neobremenjeno menimo o tej temi, tele moje babe. Nikol nobena ne sprašuje zakaj ne in kdaj pa, nikol nobena nima bednih pripomb v stilu ‘ful si že stara’, ker smo vse isto stare. In vemo, da je še zadost časa, ki bo enkrat že pravi, in ki pride ali pa tudi ne. In lahko, da bo to moja (naša) odločitev ali pa tudi ne. In kakorkoli že bo, ne bom prav gotovo nobenemu nič razlagala.

Zato bi rada vsem pametnjakovičem, ki se radi vtikujejo v življenja drugih, na srce položila, naj raje pometejo pred svojim pragom. Ker bodo gotovo imeli več dela.

  • Share/Bookmark

9 odgovorov to “O tem, kdaj pride čas za dojenčka in kaj, če sploh ne pride?”

  1. irena komentira:

    Lih včeri sem na TLPju videla Ivo Krajnc in Aljošo Ternovška, ki se tudi vedno “pritožujeta” čez to spraševanje po otroku … In se čisto strinjam, da je to neka nadležna predrznost, da te ljudje tkole sprašujejo o takih stvareh. In potem, ko si noseč (no, noseča), te vsi mirno šlatajo po trebuhu, brez vprašanja za dovoljenje, nič. Kot da je tvoj zaobljen trebuh zdej skupna last in ga lahko vsi malo gladijo.

  2. sadie007 komentira:

    ja … to je tema, ki se tiče izključno dveh partnerjev … samo folk je očitno tako butast, da jim ne moreš razložit …

  3. matic komentira:

    Vas mora pa tole res jezit,a? Bom malo predrzen, ampak mi je precej jasno, d agre to na živce tistim, kigloboko v sebi čutijo, da bi bil čas in bi bilo primerno, da bi imeli otroke, po drugi strni pa se bojijo odgovornosti in se delajo, da so še vedno mladi. Če bo začel name kdo pritiskati, kdaj bom začel igrati golf, ki ga igrajo vsi moji prijtelji, me bo zato bolil k…, ker se mi zdi to le en korak bližje športu kot pikado, če pa me začne kdo spraševati, kdaj se bom ostrigel svoji starosti in poklicu primerno (ja, mogoče imam res malo daljše lase, a nič tragičnega), se bom pa razpištolil, da naj se brigajo zase, ker je to moja stvar. Čeprav v sebi vem, da bi bil res že čas, da si tudi jaz omislim enega ježka in ne paža.

    Se pa popolnoma strinja, da lahko z vprašanji dregneš v bolečino. Zato tudi sam bab okoli 30 ne sprašujem več.

  4. sadie007 komentira:

    ne vem, zakaj je edina varianta, če pri 30-tih nimaš otrok, da se bojiš odgovornosti … kaj pa, če si jih ne želiš? … a bi jih tud moral imet zarad tega, ker jih imajo drugi?? …

  5. Marko Crnkovič komentira:

    Ponavadi ne namigujejo iks-ipsiloni, ampak mame, babice, prijatelji in podobni, ki so ti vsaj približno blizu. Tako da ne razumem, zakaj jamraš – kot da jim ne moreš povedat, naj ti dajo mir.

  6. sadie007 komentira:

    Marko: v bistvu sem že večkrat povedala … sej zato … in ne jamram, ampak sem besna … ker ne vem točno, kolikokrat je treba to povedat, da bi se nekaterih prijelo …

  7. matic komentira:

    zakaj se pa sploh tako sekiraš, če je to tvoja odločitev?

  8. mlekarca komentira:

    Vprašanja so res zoprna. Pri 26ih sem se s takratnim partnerjem na vse kriplje trudila, da bi zanosila in so me taka vprašanja res spravljala v žalost.
    No zdaj jih imam 34, pričakujem drugega otroka (prvega sem imela pri 31ih) in se sploh ne počutim stara za nosečnost. Časi so zdaj drugi, za otroke se odločamo kasneje ali pa se sploh ne. Vsak sam zase najbolj ve kdaj je čas in če je. Pa še pravega moraš najti. Jaz sem ga bolj “pozno” :D
    Ja in res. Tudi to mi gre na jetra, če me ljudje božajo po trebuhu. Ne rečem dobri prijatelji s katerimi se brez zadržkov objamem. Ampak včasih se pojavi kakšen, ki ga niti na pol metra ne spustim, pa se me loti božat po trebuhu. Da to prinese srečo. Pa je ne. Trust me. I know.

  9. teoo komentira:

    ok in kdaj bo ta dojenček?:D

    matr jst sm se tako prepoznal v tem postu, ker ti vsakič najedam, ko te vidim:D:D:D

    sam men se res dopadejo une male štruce:)

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.