My name is Bond. Sadie Bond.

Letos je sicer bolj bedna zima. Za nas, k mamo radi mraz in sneg. Po kosilu sem luftala kuhinjo in notr sta prileteli dve muhi. Včeraj je šefe na steno kresnil komarja. Ni ta prave zime, ko bi mrčes moral pocrkat (al pa vsaj spat). Me zanima, kakšni žužko-mutanti vse se valijo in čakajo, da pridejo na plano. Kakšne ultra dolgonoge ose, preščipnjene v pasu. Yuck. 

Sneg :). Smučanje je moja velika ljubezen in na mrazu in na dilah kr zaživim. Jutri končno (po polomiji na Krvavcu) šibamo za par dni na sneg. Kljub temu da sem ful prehlajena in posledično malo sitna, se že neizmerno veselim. Ni ga lepšega kot pogled na zasnežene hribe, prepredene z žičnicami, ki te peljejo iz ene kepce sladoleda na drugo. Smučanje je šport za razvajene - v hrib te pelje vlečnica, dol, k je luštn, pa … naj traja. Upam, da nam bo vreme tokrat naklonjeno. Ker mi s sabo vedno prinesemo izredne razmere. Pred leti, se spomnim, v Saalbachu, je snežilo nonstop 7 dni - ne lažem. Vsako jutro je bilo tolk svežega snega, da nismo najdli avta. O Cerviniji sem se izjadala že zadnjič. Takrat sem odkrila tisto masko za obraz, ki se zadaj zapne na ježka. Ful seksi, res.

In komej čakam prve špure zjutraj, pa popoldanskega kuhančka v apres skiju. Pa rebrc za večerjo in, če mi rata, tudi savne. Zvečer pa razgled na ratrake, ki že delajo teren za ‘jutri’. In ko pridem nazaj razbolelih nog, naj pride pomlad. In alergija na cvetni prah. Jaz pa bom kuhančka spet zamenjala s špricarjem.

Naj živi zima! In naj živi še bolj pomlad!

Objavljeno dne 13.02.2007 ob 20:16 Zapisano pod: In B(l)ond\'s twisted mind .... Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.