32° (pa še več bi)

Včeraj, ko sem se po službi vsedla v avto, je termometer pokazal 32 stopinj. Pri nas pred službo nimamo nobene sence, avto pa je temnoplav. Kljuka je bila tako vroča, da sem jo komaj prijela, da ne govorim o volanu. Včasih, ko še nisem imela avta, ki bi kazal zunanjo temperaturo, sem se še kar nekako preslepila – ah, sej ni več kot 25 stopinj – in mi je bilo vsaj delno lažje pri srčku. Zdaj pa vem za vsak temperaturni premik. In švicam bolj, zdaj, ko vem. Ne vem, če sem že kdaj povedala, ampak psiho imam zelo močno in samo sebe lahko prepričam v karkoli. In to lahko priteram tako daleč, da se same sebe bojim. Ampak kot da bi si mogla dokazat, da zmorem. Sebe prestrašit. In to do skrajne meje. No, ampak to je že druga zgodba. Moja psiha. Dolga zgodba.

Skratka, se peljem po obvoznici. Fleki od švica so se delali na hrbtu, pod joški in na riti. Čist sem bila premočena (fuj, ane). Pa sem mogla še v štacuno. Skrajna umetnost je it ves neapetitlih v štacuno in se delat, kot da nič ni. Zadaj čez ritko sem držala torbico (kao čist slučajno jo držim za hrbtom, tega trika sem se navadla lani, yeah), da se niso čez premočeno roza blago videle hlačke oz. cela rit. Sem že kar umetnica pri tem – edino na blagajni je treba torbico pač vzet naprej, ampak tam sedi (kva mam vse naštudirano) itak že druga blagajničarka, ki mi krije hrbet (beri: rit). Potem sem se usedla (prilepila) nazaj na moker zic v avtu in ko sem končno prestopila prag idilično ohlajenega doma in odvrgla vse cunje in šla pod tuš in v stoje spila obvezno mrzlo in grenko kavo, ne znam povedat, ampak prov katarzično sem se počutila. Ne zarad tuša, zarad vsega skupi. Filing, kt da je vse slabo in grdo, kar se je tistega dne nabralo, odteklo iz mene.  In čakalo me je res lepo popoldne in za piko na i še fuzbal (bravo, Milan!). Ja, tak je moj prevod ubijalske vročine in zelo jo imam rada.

Letos se ne bom nič pritoževala. Naj bo še bolj vroče, naj bo 35° in še več. Naj kar kaplja z mene in s tebe, bo šlo vse grdo in mrzlo ven. Živelo poletje. Jst hočem še švicat, ker potem lažje živim.

  • Share/Bookmark

9 odgovorov to “32° (pa še več bi)”

  1. irena komentira:

    O super, potem nisem edina, ki švica na čisto neprimernih mestih :D
    ampak enega dobrega tuša po tem, ko si bil čisto zlepljen in spocan od vročine, pa ne premaga nič, niti banana split ko smo bili mali, ne. :cool:

    drugač pa… dej ne več kot 33 stopinj, no … eni se vozimo z busi. :(

  2. cycoboodah komentira:

    YEAH!!! To poletje mora bit vroče in dolgo in vroče. Ornk vroče.

  3. irena komentira:

    ti pa tiho, k se boš stopil kt cukr

  4. cycoboodah komentira:

    Hush puppy! Jest se bom stopil sam če me bo kera polizala…

  5. sadie007 komentira:

    packa sta … oba!

  6. herr doktor komentira:

    Give it to me baby, uh huh, uh huh
    Give it to me baby, uh huh, uh huh
    Give it to me baby, uh huh, uh huh
    And all the girlies say I’m pretty fly for a white guy

  7. chef komentira:

    Ja. Jaz pa cele dneve vozim avto brez klime, hehe… Veselje… Danes flek čez cel hrbet in čez prsa, pa totalno prešvicane gate. Zdajle grem na kolo, pa se bom PRED vožnjo stuširal :lol:

  8. Jazzy komentira:

    jest tut švicam ampak res sam na ritki pod in med joški..verjetno zato, ker je tam največ “mesa” … :)

    mam pa še eno drugo težavo, ko je ful vroče ratujem tut ful horny (farbam)

  9. herr doktor komentira:

    ja, čist si čudna ane

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.