Arhiv za Maj, 2007

Mustang Sadie

Sobota, Maj 5th, 2007

Še si dajem duška. Pa še si ga bom …

Srebrna puščica …

 Rumena bolečina …

White power …

Edinga GT-ja dodam pa v ponedeljek, ko bodo vse fotke tukaj.

Ekola:

Ja.

  • Share/Bookmark

Kalifornija, april-maj 2007 ali Kako so šefe Billy, Brian, Thelma in Sadie odkrivali Ameriko

Petek, Maj 4th, 2007

Guess, who’s back, back again? Sadie’s back … Precej me še časovna razlika daje, ampak se kr ok držim. Tule je pa moj obljubljen potopis, ki ga bom še malo sfrizirala tekom vikenda. 

Torej … Moje sanje o postavnih kalifornijskih fantih s surfi pod roko so se razblinile v bistvu takoj po večernem pristanku v Los Angelesu. Lilo je kot iz škafa in kamor sem pogledala, je bilo en kup debelih ameriških riti in ogromnih trebuhov. In ta isti hip smo štirje suhci začeli s potovanjem.

Na letališču nas je pobral eden izmed shuttlov, ki vozijo do rent-a-cara, kjer smo prek neta rezervirali avto. Tam so nas (sicer šele pod kodo YU) našli tudi na Dollar.com rent a car in napokali smo se v belega dodga chargerja. Potem pa čimprej spat.

Prvi motel je bil res ta prav, tak, kakršne sem si zamišljala celo pot.

In drugo jutro je bilo sončno in po kavi in mafnih smo se podali proti Las Vegasu. Vmes smo se ustavili še v mestu duhov Calico, ki pa me ni preveč navdušil, ampak ok. Jst sem pač ful čakala Sin City.

Ljubezen na prvi pogled:

V Vegas te pripelje široka cesta in na obeh straneh so ogromni hoteli in vse se sveti, utripa in blešči. Kič. Še zame precej hud.

 

V Vegasu smo spali v nobel hotelu, ker so tam hoteli med tednom dokaj poceni. Sploh pa itak pričakujejo, da boš kaj zagemblal in tako nekaj dodal cenejši sobi. Mustanga mi žal ni uspelo dobit. Vsi smo bili precej utrujeni, ker je bilo precej vroče, klime po hotelih na ful, razdalje pa ogromne – že samo čez eno hotelsko igralnico smo hodili vsaj pol ure. Tole je kazino (recimo ena desetina) v našem hotelu Sahara, kjer sem prebila prenekatero minuto, ko nisem mogla več hodit.

Dve ameriški ‘mački’ v minikah (mal za okus):

Pa znameniti kavboj – stari del Vegasa, ki je sedaj pokrit kot tržnica in le še turistična atrakcija in nostalgija:

V Vegasu smo bili tri noči. Tu smo se že tudi prav lepo aklimatizirali na njihov čas, na 9 ur nazaj. Šli smo tudi do Hoover Dama, jeza, ki z elektriko napaja celo Kalifornijo.

Šefe Billy zapušča Crime scene: 

 

Po Vegasu smo krenili proti San Franciscu. Velik zalogaj za en dan – 11 ur vožnje – precej tudi čez Dead Valley. To je živa pustinja, prah, 35 stopinj. Žejen si že samo, če gledaš skozi okno.

V San Francisco smo prispeli zvečer in poiskali en luštkan motel – Capri.

Šli smo na đank food in pivo in viseli v enem zanikrnem bifejčku in prihajali k sebi. San Francisco je eno zelo romantično mesto, kjer se najdejo ostanki flower-power poletja, kjer imajo fancy Dior štacune in China town.

Hipi Jack Kerouac was here:

 

Vse imajo. V San Franciscu smo se dobili še z eno Billyjevo sošolko in ga pošteno zažurali. Od daleč smo videli tudi Alcatraz, tja pa nismo šli, ker je to skoraj celodnevni izlet, pa je bilo preveč drugega za videt. Med drugim tudi Pier 39 in znamenite tjulne.

Make love not war San Francisco:
 

The Streets of San Francisco. Tole je pa najbolj strma ulica na svetu:

Po dveh dneh v San Franciscu smo šli nazaj v LA. Ob obali. Mimo Santa Cruza, surfarskega paradiža in naprej po obalni cesti. O, šit, kva smo se nategnili. Še enkrat daljša pot, megla, ovinki, nikjer žive duše – do Pismo beacha. V edino oštarijo na poti smo šli jest – na surov hamburger. Od Pismo beacha sta bili do LA še dobri dve uri vožnje in smo potegnili kar tja.

Venice beach. V resnici pravi podn, polno raznih čudnih tipov. Višje, ko greš proti Santa Monici, lepše in bolj kalifornijsko postaja.

V hotelu na Beverly Hillsu (ki, mimogrede, niti ni tako drag), smo ostali še naslednje 4 dni. Ogledali smo si Universal studios, nobel sosesko Bel Air, Beverly Hills, Hollywood, miljonkrat precenjeno Walk of fame in Mulholland (filma pa nisem razumela, ja).

Eden izmed mnogih ne najlepših avtov … Kič.

Pa tudi slavno osebo mi je uspelo srečat, in sicer sem v Starbucksu plačevala kofe skupaj z Josephom Finnesom, ki je, mimogrede, v živo še bolj seksi kot na fotkah.

Zdaj sem doma in prihajam k sebi. Veliko vtisov je še, vse bom še dopolnila, ampak zaenkrat samo toliko. Zdaj pa najbolj čakamo na kufre, ki so se izgubili nekje med LA-Londonom in Munchnom. Vse je notri. Kocke z Vegasa, uhančki s Hollywooda, moja Pussy wagon majca. In ne nazadnje, moje Victoria’s secret hlačke, pet parov. Držite pesti, da se vrnejo. Bom dala kakšno slikco, če se :) .

  • Share/Bookmark