My name is Bond. Sadie Bond.

Napis na MTV-ju je izginil. Zato bi rada pohvalila tistega fanta, ki je to uredil. Najbrž je bral moj obupani blog in me odrešil muk tistega nesrečnega enega stavka (ok, dveh). Hvala.

Sicer pa sem šla včeraj namensko v šoping (kar mi ni nič podobno) in si (med drugim) nabavla najbolj kjut adidas kratke hlačke ever . Sicer so cifra 36 in so mi uiber prevelike, ampak, jebat ga, v 14 dneh me je pobralo za 4 kile in zdej jih mam bednih 53. Ampak za vsakim dežjem posije sonce in tud jst bom dobila špehke nazaj. Bom že nadoknadila in ‘nafilala’ tiste hlače. Enkrat. Da ne bojo kot en prazen žakelj stale na moji nikakvi ritki. Ker menda je fajn, če je kaj za prijet, pri meni pa trenutno ni ničesar.

Zvečer sem imela en kratek obisk, potem sem pa sedela na balkonu in je blo fajn toplo in strašno mirno. Imela sem manjše borbe s komarjem - unim tavelikim, ki ne piči, ampak na koncu sem zmagala. Komar se je izčrpal in vdal. In potem je bil mir. V mojem stanovanju, v našem bloku in na ulici, ki je od vseh. Še gospod Srečo, ki je celo popoldne nekaj ‘urejal po vrtu’ z eno rezalko al štemarco al whatever, se je (na srečo vseh stanovalcev) enkrat le ustavil, v miru skadil večerni čik in ugasnil luč. In takrat sem zadihala. Ni bilo več soparno, ni bilo več težkega dneva, ni bilo več ničesar, sam tišina in tista ena zvezdica, ki je vedno.

Objavljeno dne 14.06.2007 ob 08:00 Zapisano pod: In B(l)ond\'s twisted mind .... Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.