Arhiv za Julij, 2007

Kaj te očka pušča samo?

Ponedeljek, Julij 30th, 2007

Ja, me. A lot.

Hey little girl is your daddy home
Did he go away and leave you all alone
I got a bad desire
Im on fire

  • Share/Bookmark

Neučakana

Ponedeljek, Julij 30th, 2007

sem.

Ker mam filing, da bo danes po dolgem cajtu moj dan, tak, kot iz pravljice narisan (Lepi Dasa), ker če bo po moje, bo popoln dan, ki se bo končal pozno v beli noči. Na tamalem balkonu, na cigaretu v dvoje.

Najprej mam popoldne en ful lušten opravek, ki me dela nervozno že od prejšnjega tedna. Komaj čakam, da ob štirih grem in da se potem vrnem. Ljubitelji sladic boste razumeli: kot če bi cel dan čakali, da boste ob štirih šli na najboljšo tortico.

Potem je en drug opravek, ob sedmih. Upam, da se bo vse dobro izteklo, radovedna sem in pozitivno razburjena. Če ne drugega, bo lep sprehod in po koncu veliko smeha.

Po tem opravku si želim … Želim si že celo večnost in večer ne bo popoln, če ne … Če ne dobim že enkrat končno tistega karpača. In mal rdečga vinčka zraven. Vseh deset si hočem obliznit nocoj. Pa tud če zunaj uliva in je črno nebo. V bistvu bi blo tko še najlepše.

In ne vem, nekaj mi pravi, da nocoj … da nocoj pa ne bom spala sama.

  • Share/Bookmark

Nepričakovano na kvadrat

Nedelja, Julij 29th, 2007

Nepričakovano se mi je v četrtek zvečer v velikem slogu povrnil tek. Nonstop sem lačna in vse bi pojedla. VSE. Pa naj začnem na začetku.

Sicer je res, da sem zadnje cajte bolj leteča (v praznem stanovanju pač ni luštno biti sam – no, ne vedno), ampak to te resno izčrpa in človek kuri in če kuri, rabi gorivo. Zato si ploskam spet in spet, ko z nasmehom ugotavljam, da spet jem. Solidno.

Torej, četrtek. In večer. Ko je prijazni in zabavni obisk zapustil moje ‘Bondovsko gnezdece’, sem najprej (v parih minutah) zmazala trikotne tunine sendviče s pumpe. Potem se šla k sestrični na obisk. Slednja je (hvalabogu) glih slučajno večerjala in drugič sem večerjala še sama. Lovely. 

Potem petek. Pohana kura pri mami. In potem sem šla zvečer ven z lubico Popko (ki je resno nameravala it jest, pa sem tisti hip zahinavila) in ko sem prišla domov, nisem več zdržala. Vse (saj trenutno je vsega bolj malo) sem zložila iz hladilnika, olive, sir, paradižnik, lososove šnitke. OMG, kera futer perverzija. Zaspala sem (vsaj z enga vidika) prijetno potešena.

Sobotno jutro je bilo še prijetno hladno in je vabilo na tržnico. Sicer nisem kdovekolk nabavljala, ampak sem pa najdla ta najbolj nežen radič primotajo in je šel z mano. Sledila je pica za kosilo, po kateri sem (fotr je kr debelo gledal in se zadovoljno muzal in mi dotakal janževca in me trepljal po rami)  z lahkoto zmazala še čokoladno palačinko (pa btw, čoklade sploh ne jem). Večerjala sem spet lososa, olive, zraven pa odličen kos odurno smrdljivega sira (ene vrste parmezan), ki sta mi ga s Kalabrije prinesla brat in njegova ženka. Potem sem krenila ven.

Ko sem se vrnila, je sledil drugi ‘nepričakovano’. Bil je telefonski klic in je bil težko pričakovan. Bil je en lep spič. Lohk bi rekla, da je bil trenutek, ko je bila tista skala, ki me vsak dan večkrat podre in zbije na tla, tisti hip dvignjena in da sem lahko stala. Pa ne bom nič rekla. Ker tisto tuki notr (se držim z dlanjo za levo joško)  več pove kt tisoč besed. In tudi boli bolj kot katerakoli beseda. Po tem nisem več jedla.

Do jutra. Nedeljsko jutro je prineslo oblake in hudo lakoto že ob šestih zjutraj. In potem še en zajtrk ob pol desetih. Tako da upam, da bom sedaj zdržala do kosila. Fotr me je namreč povabil na govejo župo, telečjo pečenko, tenstan krompir. In tud sladico bom. Že zdele vem.

Zvečer pa … Če bi komu zapasal mal radiča s popečeno panceto in parmezanom, ane …  :cool:

Sej ne vem, zakaj vse to razlagam. Hotla sem samo na hitr povedat, da spet jem, da ne boste več skrbeli.

  • Share/Bookmark

Smisel življenja

Četrtek, Julij 26th, 2007

… je ležanje na plaži …

Ta hip pa res … Blazno si želim it nekam mal odklopit. Pa da majo morje, mivko, dobro hrano in pivo (ok, vinček … ok, karkoli, sam da je za pit). Se ti zazdi potem, ga se življenje potem kr malo ustavi. Pa gre v resnici naprej.

Ja.

  • Share/Bookmark

Posladek, ki ga je treba poslušat

Sreda, Julij 25th, 2007

Spet me ne boste razumel. Jean Reno.

  • Share/Bookmark

‘Imagine …

Ponedeljek, Julij 23rd, 2007

… there’s no heaven …’ 

Ok, lahko si pa predstavljam tisto 4-pasovnico iz LA-ja v Vegas.

Chevy Chevelle 1970 za vse z domišljijo.

  • Share/Bookmark

Tudi če

Ponedeljek, Julij 23rd, 2007

je moj blog eden tistih, ki grejo šefu mogoče na živce (joke), ker pišem vsakdanje bedastoče, ker bluzim, ker nič pametnega ne povem, ker jokam in stokam in sem občasno tud čist brezveze evforična in me razganja (to bo najbrž posledica kakšne lažje oblike manične depresije), ker nabijam v tri krasne, ker lepim (ker norim za njimi) slikce ameriških avtomobilov in včasih nemških lepotcev, ker rada grem in potem to delim tud s kakšnim od vas, ker trpim in se veselim kot majhen otrok tuki z vami, ki vas sploh ne poznam … jst še kr pišem in dajem ven. Zase. Verjamem, da je v teh parih mescih, kar je tukaj moj blog, že marsikdo bentil nad mano in bežal (kar so mu noge dale), verjamem, da ste se držali za glavo in brali potihom, verjamem, da ste kdaj rekli tud – prav ji je. Vsega.

In sem hotla povedat samo to, da strtemu srcu navkljub, polni in hkrati prazni glavi, mehkemu in mišičastemu telesu obenem (če verjamete), kljub solzam v očeh in nasmehu, ki mi na desni strani lička dela črto, kljub vsemu temu (ali pa glih zato) ostajam jst še vedno jst. In še vedno si vsak dan operem lase (ki grejo zadnje cajte blazno stran, dišijo pa vedno), vsak večer zalijem travo in pred spanjem na tamalem balkonu prižgem tazadnji cigaret, se na mrtvo pogovarjam z Dodotom, ki je edini vedno tu, navijam za Horejšija in gledam K’monkle, vsako jutro spijem šalco mleka in pojem rogljiček, še vedno vsak večer dvakrat zaklenem, ampak pustim ključ ven za vsak slučaj in še vedno sanjam o tem, da bom s svojim slavnim posluhom enkrat z Bonotom zapela ‘Bad’.

Skratka, danes 23.7. z veseljem ugotavljam, da sem še vedno ista zmešana Sadie (ampak stabilna in zahtevna ženska) in (na grozo in žalost 90% bralcev) upam, da bom še dolgo. In vsak večer zaspim z lahkoto, ker mam mirno vest, dobro srce in velike rjave učke (ki se poklopijo 10 cm nad blazino) kt srnca.

Zdej grem pa nazdravt tej modri ugotovitvi. Če mi je že glih Đ. zadnjič pustila en majhen pljunek refoška.

Pa kr nej me piči še kakšen komar. Prisežem, da ga bom nazaj.

  • Share/Bookmark

Aber nicht zu schnell fahren …

Petek, Julij 20th, 2007

http://www.auto-motor-und-sport.de

Lepa in melanholična fotka. Skušam ugotovit, kater del dneva je to. Pozno jesensko popoldne, zgodnji poletni večer po hudem nalivu, oblačno jutro. Vse je tuki notr.

  • Share/Bookmark

Kaj bom, kaj bi rada in kaj bi mogla (pa vem, da ne bom)

Četrtek, Julij 19th, 2007

Kaj bom …

* jst še naprej jst no matter what, dobila pege, pridno zalivala travo, se pogovarjala z Dodotom in orhidejco, končno zribala kopalnico, več jedla in manj pila, si privoščila babji vikend na morju in bomo vse nage in bomo pekle ribe, šla jeseni v južne kraje, si šla čimprej  pobarvat narastek in postrižt konice, ostala radovedna. 

Kaj bi rada …

* šla nekam in bila majhna (ampak z velikimi očmi), kupila živozelen ležalnik in naga ležala na balkonu, se dala dol in lizala do onemoglosti, zamenjala vse brisače in posteljnino za pink, dobila rožco in bila zvezda večera, vsak večer sedela ob Ljubljanci, samo da bi dlje trajalo, nujno imela novo torbico (belo al pa fukiš tigrasto), si končno nardila tist karpačo in ga topila na jeziku, odpustila. 

Kaj bi mogla (pa vem, da ne bom) …

* imet krila, pomit šipe in tamal balkon, nakurit serviserja moje Suzi, ker ni opravil svojga dela, začet pisat knjigo, začet spet brat, začet poslušat, bit bolj pogumna, si kupit une zlate salonarje, it avgusta vsak večer na Trnfest, imet mustanga za dušo, imet več časa, verjet.   

Pa še česa se bom spomnila.  Men bolj počasi kapljajo te stvari, tipkam pa hitr.

  • Share/Bookmark

Odgovor

Torek, Julij 17th, 2007

Zakaj sem imela danes, ko sem prišla iz službe, moker flek na hrbtu, na ritki in čez trebušček. Skratka, vse je blo za ožet. Sehr apetitlih.

Ja.

Tole je pa slika termometra, ki meri balkon in dnevno sobo. 18.7.2007 ob 19.25. S tem, da je bila klima 1 uro prižgana nonstop.

 

Poletje je tu. In to v vsej svoji veličini. :)  

  • Share/Bookmark