Tudi če

je moj blog eden tistih, ki grejo šefu mogoče na živce (joke), ker pišem vsakdanje bedastoče, ker bluzim, ker nič pametnega ne povem, ker jokam in stokam in sem občasno tud čist brezveze evforična in me razganja (to bo najbrž posledica kakšne lažje oblike manične depresije), ker nabijam v tri krasne, ker lepim (ker norim za njimi) slikce ameriških avtomobilov in včasih nemških lepotcev, ker rada grem in potem to delim tud s kakšnim od vas, ker trpim in se veselim kot majhen otrok tuki z vami, ki vas sploh ne poznam … jst še kr pišem in dajem ven. Zase. Verjamem, da je v teh parih mescih, kar je tukaj moj blog, že marsikdo bentil nad mano in bežal (kar so mu noge dale), verjamem, da ste se držali za glavo in brali potihom, verjamem, da ste kdaj rekli tud – prav ji je. Vsega.

In sem hotla povedat samo to, da strtemu srcu navkljub, polni in hkrati prazni glavi, mehkemu in mišičastemu telesu obenem (če verjamete), kljub solzam v očeh in nasmehu, ki mi na desni strani lička dela črto, kljub vsemu temu (ali pa glih zato) ostajam jst še vedno jst. In še vedno si vsak dan operem lase (ki grejo zadnje cajte blazno stran, dišijo pa vedno), vsak večer zalijem travo in pred spanjem na tamalem balkonu prižgem tazadnji cigaret, se na mrtvo pogovarjam z Dodotom, ki je edini vedno tu, navijam za Horejšija in gledam K’monkle, vsako jutro spijem šalco mleka in pojem rogljiček, še vedno vsak večer dvakrat zaklenem, ampak pustim ključ ven za vsak slučaj in še vedno sanjam o tem, da bom s svojim slavnim posluhom enkrat z Bonotom zapela ‘Bad’.

Skratka, danes 23.7. z veseljem ugotavljam, da sem še vedno ista zmešana Sadie (ampak stabilna in zahtevna ženska) in (na grozo in žalost 90% bralcev) upam, da bom še dolgo. In vsak večer zaspim z lahkoto, ker mam mirno vest, dobro srce in velike rjave učke (ki se poklopijo 10 cm nad blazino) kt srnca.

Zdej grem pa nazdravt tej modri ugotovitvi. Če mi je že glih Đ. zadnjič pustila en majhen pljunek refoška.

Pa kr nej me piči še kakšen komar. Prisežem, da ga bom nazaj.

  • Share/Bookmark

14 odgovorov to “Tudi če”

  1. chef komentira:

    Sadie se kul, dasiravno včasih sitna :)

    Midva sva po mojem itak ena redkih, ki piševa o dolgočasnih življen jih, a ostaneva zanimiva :) No, zate to vem, zase si pa samo mislim in upam, hehe.

  2. sadie007 komentira:

    jst po mojem še najbolj zabavam samo sebe … drugim pa bolj živce param :D … ampak tud to je v redu

  3. sadie007 komentira:

    aja … pa od takrat, ko sem tole napisala, so me že 4 komarji užgal … pa niti enga mi ni ratalo nazaj …

  4. chef komentira:

    Jaz jih štejem… do zdaj sem jih pobil 24 in številka strmo narašča.

  5. chef komentira:

    28…

  6. Jazzy komentira:

    sejdi cmok ;) jest te zmeri z veseljem berem ;)

  7. Jazzy komentira:

    aja upam, da dobim en pdpisan izvod tvoje knjige ;)

  8. sadie007 komentira:

    đezi: dvomim, da bo kaj z mojo knjigo … dobiš pa vsekakor podpis … če lohk, na trtico … :oops:

  9. EnXeN komentira:

    Sejdič, za vse kar te pika in žre je včasih res boljš kt uporabit raid, al pa kej pop-podobnega (da me ne bi kdo obtožil, da oglašujem), vštekanga v elektriko, tud kr roka, voda, al pa kr kamen. Včasih pač paše izklopit intelektualne spone duha in it v sanje.
    Tko da, prosim, ti kar nadaljuj. Sanjci čakamo … ker, v bistvu itak niso in ne morjo bit komarji tisti, ki nam občasno pijejo kri. Vemo, da to počnejo komarke, samičke, ženičke. Da potem lažje spletajo gnezda … ;-)

  10. Jazzy komentira:

    lahko tudi na trtico ;)

  11. irena komentira:

    sejdi, mene tudi zabavaš :lupček:

    a prideš še k meni kakšnega komarja pičit? :tasramežljivsmajli:

  12. Fetalij W. Tyschew komentira:

    zalivanje trave nikoli ni bilo tako zanimivo… :)

  13. herr doktor komentira:

    eden liz u levo stran…
    eden liz u desno stran….

    to ni političen song to je pesem za fuk

  14. oolong komentira:

    Eni smo sicer tiho, ampak vsak dan počekiramo kaj počneš… In smo žalostni, če te ni.

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.