Dva scenarija za eno jesen (pa ena jaz)
Znata se zgodit dva scenarija.
1. Da bom verjela.
In si bom naredila eno tako jesen, da bom tvegala in pogrela župo, da bo ta jesen, če že poletje ni (v vsej svoji veličini), prinesla še kakšen vikend nekje na morju, poznojesensko jadranje, še cel kup morske hrane, še kakšno pivo ob Ljubljanici, čas za pižama hlače (spodaj pa nič), znano in poznano in ljubljeno, moje ime na tvojih ustnicah in moje srce za tvojimi očmi, varnost, tvoj jezik v mojem popku, predanost, obljube, ki držijo, zaupanje - mogoče enkrat, vonj po sveže pečenem mesu, ki hrusta, vlažnost. Vse to s tabo.
2. Da bom pustila, da … ker ne morem več verjet.
In se bo pozno poletje nadaljevalo tam, kjer se je začelo, v praznem stanovanju, za težkimi vrati, s praznim, ampak svobodnim srčkom v prsih, z olajšanjem, ker ni več strahu pred odhajanjem, ker je že vse odšlo, z napol praznim pralnim strojem in hladilnikom, s še kakšno kilco manj, z novimi poznanstvi, z ‘vse-še-enkrat’ prvič adrenalinom, z novimi obljubami, ki bodo (morda) držale, z novim obrazom in telesom na desni strani postelje, z novim razvajanjem, s spomini, s snemanjem slik s sten, s pozabljanjem.
27. avgust, 2007 at 08:52
Jst bi sam rad povedal, da bom zdej cel dan sam na popek mislil:P
27. avgust, 2007 at 08:56
a izpite sva že naredila?? a?
27. avgust, 2007 at 09:00
popek, popek, popek, popek, popek, popek, popek, popek, popek:)
27. avgust, 2007 at 09:04
no respect, no respect!
27. avgust, 2007 at 09:31
a sn lahk statist pr teh tvojih scenarijih
27. avgust, 2007 at 10:59
enmau vlažne oči dobivam, pa mal me v prsih stiska, ko kr jadram, pa jadram po križišču tega, kar si izpovedala … jst ne morem prek one prve variante … ampak najbolj pametna verjetn ni.
pejt se solit, veš, ker zdej, no vidiš, tko kt si rekla, sem začel še jaz mislit, da nisem tolk pameten, kokr zgledam.
vso srečo, vseen … pa kar mal vesel sem, da se ni treba za onimi težkimi vrati odločat meni.
27. avgust, 2007 at 12:57
Jest sem za drugo. Z drugim, v drugo, drugje, drugač, daleč, proč, za devetimi gorami in dolinami, stran, še bolj stran, brez pogrete juhe in slabe karme. Jesen stiže, še prej pa indian summer.
27. avgust, 2007 at 13:14
Karkoli bo, veš da maš prijatelje vedno tu, ki ti bojo stali ob strani
27. avgust, 2007 at 13:49
vrjem
27. avgust, 2007 at 15:50
sama boš najbolš vedla
27. avgust, 2007 at 20:11
Hoj,
neverjetno, kako se te lahko dotaknejo zgodbe ljudi, ki jih niti ne poznaš.
Kadarkoli sem te brala, sem mela občutek, da je vajina ljubezen tako nekak everlasting.
Želim, ti veliko sreče, ne glede na to katero pot boš izbrala.
Lep pozdrav
27. avgust, 2007 at 21:10
hvala vsem … poznanim in nepoznanim … jst sem se nocoj odločila