Moj mali fetiš (in raje ne o tem, koliko me stane)

Ha, nič ne bo o leder hlačah in ostalih dodatkih. Saj še tega ne vem, kaj je sploh fetiš. Pa nima veze. Tole je moj plac in v bistvu sploh ničesar ne rabim vedet. Niti povedat. Čeprov znam vsakega mal. Malo vem, malo povem. Evo spet delček mene, v vsej svoji milini.  :)

To, da me rajcajo (pač ne najdem primernejše besede) tuje sobe (hotel, motel & ostalo) smo že ugotovili. To po mojem izhaja še iz moje rane mladosti, ko smo kot familija potovali po Evropi z našim starim svetloplavim pežojem 506 (al pa 605). In ker je naša familija petčlanska, sobe pa dvoposteljne, sem imela na potovanjh vedno privilegij, da lahko spim sama v svoji sobi. Komaj sem čakala, da se je začelo mračiti in smo iskali za spat. Nič ni bilo treba jest, nič, samo peljite me že do te fucken nove in tuje sobe. To se mi je že pri recimo dvanajstih letih zdelo ful imenitno, sem si vedno predstavljala, da sama potujem, al pa, kako bo, ko bom velika in bom sama živela. Na teh potovanjih od razburjenja ponavadi cele noči nisem zatisnila očesa, vse je bilo novo, vsakič drugače. Ko sem bila že starejša, sem si vedno nardila kakšno penečo kopel, potem pa sem zavita v debel frotirast plašč gledala TV. Ko sem bila še starejša, sem pozno v noč čepela na balkonu, gledala zvezde in kakšnega prižgala. Včasih sem od utrujenosti komaj čakala, da se sesujem med tuje snežnobele rjuhe, včasih sem komaj čakala tuša in tistih majhnih šampončkov in shower gelov, ki jih dobiš v kopalnici – vse ima svoj vonj. Kakšne noči sem se s krekerji basala v postelji in potem med drobtinami zaspala. Niti ena noč ni bila enaka drugi. In ta nuja se je vžgala vame. 

Ja, tako je bilo, dokler sem bila še v nežnih letih. Potem se je zadeva sčasoma samo še stopnjevala. Zdaj je res kul, ko imamo google, kjer lahko iščeš in iščeš, dokler ne najdeš. Včasih mi paše samo gledat in se delat zraven, da bom šla res. Now, how sick is this? :cool:

Rada mam tud sveže brisače, čimveč. Eno za oprane lase, eno za zavit se notr, eno za stopit gor, eno za obraz in eno kar tako. Ni treba, da so mehke, samo vonj po tujem morajo imet. Rada imam balkone, hodnike, vrata, rada imam vedno nov razgled (tud če je na soseda, ki brez vsega špila na klavir), pepelnike, kozarce, zavite v polivinil, včasih težko nedihajoče pohištvo, ki te preseneti na angleškem podeželju, rada mam pisano živozeleno kredenco z zlatimi ročaji, na kateri sediš in gledaš na Ramblo, obožujem hotelčiče po Amsterdamu, tiste, s strmimi stopnicami, pa velike in nobel hotele, temačne in z dolgimi hodniki, ki imajo na koncu dolgo masivno mizo, za katero sedijo trije Kitajci. Ne bom pozabila majhne okrogle sobice v predmestju Pariza, z okroglo postlo in okroglo kopalnico s tušem na stropu. Pa super seksi motelčiča v SF s polomljeno žaluzijo, kjer sem imela razgled na parkirišče ameriških avtov, zjutraj pa vročo kavo spredaj na klopci, kako je bil mraz in me ni nič zeblo.

Malo potešena sicer sem. Ta vikend je bila ena lepa soba, čeprav me je razjezilo, ker sta bili postelji kakšnih 20 cm narazen in fiksirani na steno. Po nepotrebnem so ustvarili en tak kvazi prepad, ki mi ni bil všeč, ker ne maram, da se me vleče stran, kadar nočem. Ampak ok, so dobili tudi plus, blazine so bile idealne.

Skratka … Na koncu tega bolnega priznanja, naj si še zaželim: Naj bo čimveč sob, postelj, kopalnic, dvigal, balkonov, razgledov. Naj bo čimveč takih dni, ko lahko grem, polnih pričakovanj. In naj letalo vsakič čimprej pristane, ker meni se vedno mudi.

  • Share/Bookmark

11 odgovorov to “Moj mali fetiš (in raje ne o tem, koliko me stane)”

  1. Fetalij W. Tyschew komentira:

    zaključek… veliko prepotuješ :mrgreen:

    lepo napisano :)

    veliko tega kar si želiš v zadnjem odstavku ti želim tud jst :P

  2. Jazzy komentira:

    po tem tvojem zapisu točno vem, katero sobo ti bom namenila v soboto ;)

  3. sadie007 komentira:

    Tičev: hvala :) pa čas bo za kakšno pivo, a ni res :)
    Đezi: ujej, sem že nervozna :oops:

  4. Fetalij W. Tyschew komentira:

    ja, bil bi čas :D moramo se uskladit :P

  5. chef komentira:

    jebenti… še tiste idiote, ki si drkajo z ukradeno najlonko ovitega tiča bolj razumem :lol:

    Ne rečem, da me tuje sobe ne fascinirajo (o tem, da najprej čekiram kvaliteto sekreta sem že pisal), ampak da bi prav na polno užival… ne vem no. Pa če je še tako nobl.

  6. irena komentira:

    jst sem veliko preveč bakteriofobna, da bi me lahko tako zelo navduševale hotelske sobe … pa čeprav se mi po eni strani zdijo hudo fine – sploh ker jih nekdo drug čisti. :)

  7. chef komentira:

    @irena: problem je v tem, da jih tudi nekdo drug umaže :) Ti pa ne veš:

    1.) Kdo je svinjal

    2.) Na kakšen način je svinjal (bog ne daj pomisliti, da je seksal, čeprav to pravzaprav veš)

    3.) Najpomembneje: ali je nekdo drug res kavlitetno sčistil!

    Saj pravim: enim je kul ženske sredi noči klicat in globoko dihat v slušalko, drugi pa se radi valjajo v postelji, na kateri je že seksalo stotine takih ali drugačnih parov :)

  8. sadie007 komentira:

    dejte se no mal sprostit … mal tujih bakterijc in švica nobenmu ne škoduje :D

  9. irena komentira:

    teh “mal tujih bakterijc” že na busu pa v štacuni poberem :)

  10. 359 komentira:

    joj, pa tiste vzorce na tapisonih bi blo treba omenit, ko je govora o hotelskih sobah…

  11. [...] plažo, sobo z nočnim razgledom. Sobo s hladilnikom. O ja, je bila po mojem okusu, moja mala fetiš sobica. Ki je imelavsak dan štiri sveže [...]

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.