Arhiv za November, 2007

Namig: The Ten

Sreda, November 28th, 2007

The Ten. En film o desetih zapovedih. Deset zgodb. Sicer bi lohk ble malo bolj spiljene (mislm, jst bi definitivno kaj spremenila), ampak ideja vsake posebej je pa huda. Mal bolna, bi rekla. Zelo primerno zame.

Sploh ima pa v muviju eno mini vlogo tud seksi Famke Janssen.

  • Share/Bookmark

Love me, thrill me, kiss me, kill me

Torek, November 27th, 2007

Over and over again. Jason Statham.

Adidas jopce mamo radi, ane da res. 

  

Pa tud če kdaj ni jopce, ni nič narobe. :cool:

Sem še čist pod vtisom včerajšnjega muvija Crank.

  • Share/Bookmark

Moj printer je lahko tudi disko

Torek, November 27th, 2007

Prejšnji ponedeljek sem v službi dobila nov printer. Pa ga niti nisem hotela, ker je ta star, črnobel, še prov fajn delal in glih dobr sem se navadila nanjga. Majhen je bil in hiter. In kot nalašč zame, k nisem kdo ve kolk računalniški tip. No, pa so mi vseeno vsilili novega. Velik je in ves bleščeč in ima en kup utripajočih lučk (zdej vidm, da to ni dobro; če utripajo, pol je neki narobe) in en mini displej, kjer ti vedno kaj piše. Skratka, dečko se je spravil pod mojo mizo in na mojo mizo in za mojo mizo za dve uri. In printer je bil montiran, sproban (na 4-ih papirjih) in je šel. In, kot vedno, ko take vrste ljudje grejo (ma še z avtom ni izginil za vogalom), je vse crknilo. ’Document failed printing’. Mhm, pa smo spet tam.

Potem je ta revež hodil k meni še cel teden (ok, vsak drug dan) in je grdo preklinjal (ti prasica od printerja!) in jst cel teden nisem ničesar mogla sprintat. In sem čakala. Da lučke nehajo utripat in da se bo razkurjeni dečko (do)končno že lahko splazil izpod moje mize. No, včeraj je bil očitno dan D. In do prejle sem sprintala 10 listov. Uspešno. Potem je vmes dvakrat printer spet štrajkal in sem ga na novo prižgala, zdej pa spet dela. Trenutno je vse mirno in lučke ne utripajo. In printer je v ’sleep mode’. Jst pa mirna.

To pa še ni vse. Ko sem zjutraj prižgala računalnik, se mi je odprlo eno okence – da je potrebno posodobiti Explorer. Pa, ker se ponavadi takih okenc vedno rajši izognem in kliknem ‘later’ al pa ‘X’, ker se drugač vedno zaplezam, sem rekla – no, pa dejmo, ane, če mamo že nov printer. Pa naj bo vse novo in nobel. Mhm. In se je Explorer začel posodabljat. Sem kliknila ‘I accept’, pa nekajkrat OK, pa Next in Finish. In zdej mam nov Explorer. In so izginili vsi Favorites in ko hočem pregledat mejl, se mi odpre okence ‘There’s a problem with this website’s security certificate’. WTF?? In potem lahko izberem al: Click here to close this webpage (in sem spet na začetku) al pa Continue to this website (not recommended) – in pogumno kliknem in lahko berem mejle. Skratka, nej se grejo srat vsi skupej. Nočem spet unga tipčka tuki, ki potem sedi na mizi in za mizo in leži na hrbtu pod mizo in mi ne zna pomagat.

Hočem, da je vse tko kot prej in da je mir in nej neha že vse utripat. Sej vendar nismo v disku, porkamadona!

  • Share/Bookmark

Moje navadne pussy sanje ali Pa kaj potem, če sanjam belo ograjco?

Ponedeljek, November 26th, 2007

Vikendi itak vedno prehitro minejo. Pa če so nabasani z dogodki, adrenalinom, novimi kraji al pa če so čist navadni, ležerni in so kraji stari. Ful mam rada popoldneve ob petkih, ko je še cel vikend pred mano.

V soboto sva šla po dolgem cajtu v teater, potem pa sva jo mahnila še na par kubalibrejev v Dabudo, ki je sicer za moj okus zlo fajn zrihtan lokal, ljudi pa žal nima veliko. Mogoče je mal prevelik plac, ker je v treh nivojih, ne vem. Ampak sedet ob šanku in spomladanski zavitkih ima svoj čar in men je blo čist vseen, če je blo sam deset ljudi notr. In cajt je šibal in ko sem naslednjič pogledala okol sebe, so bili že narobe obrnjeni stoli na mizah in so se brisala tla. In zunaj je bil dež, ki mi je premočil čevlje, pa mi je bilo vseeno, ker pot domov pod arkadami mimo Skuška, Drame in Semaforja nato pa naravnost čez ta nov most (ok, tistih lepih ogromnih starih dreves res ne bi smeli posekat) je bila prekratka, ker je bila tko lepa noč, meni se je celo zdela malo poletna, mogoče zato, ker sva se prav po poletno držala za roke.

Mi je dal mislit ta večer za cel vikend, mi je mešal štrene in kravžlal možgane, ker tisto vprašanje – kaj pa tvoje sanje, tisto mi ni dalo miru in mi ni dalo spat. Ne tisto noč, ne naslednjo. In če ti povem, da jst pa nimam sanj, da te jesenske dneve živim iz dneva v dan in za vsak dan, če ti to povem, boš videl ’L’ na mojem čelu? 

Ker … Res, jst nimam sanj. Vsaj ne takšnih kot bi sanje morale bit. Visokoleteče, velikopotezne. Nič takega nimam v glavi, žal. Same navadne pussy sanjice. Ki pa jih bom enkrat živela. In na tem delam in bom še naprej delala in vem, da se bojo uresničile. Ker to me drži pokonci, te moje pussy sanje. Zarad njih sem to poletje ugotovila, da sem fajterka in zarad njih verjamem in zarad njih jst nisem pussy, ampak survivor. Ki se trudi. Ker tud če sem kdaj sanjala o čem drugem, je zdej za to prepozno in zarad tega se ne bom tolkla po glavi. Je bil pač čas tistih – enih drugih sanj, zarad katerih bi blo mogoče dons vse drugače. Mogoče bi bilo boljše. Al pa tud ne. In to me sploh ne zanima. Zdaj in danes je pač tako in preteklosti se ne da spremenit, lahko pa zarad nje izgubiš sedanjost.

In tud če so moje sanje čist navadne pussy sanje, mi dol visi. Zame niso. Te pussy sanje so ves moj svet.

  • Share/Bookmark

Double M

Četrtek, November 22nd, 2007

Tale se mi zdi tak, mal rizičen. Eden izmed tistih, ki rečejo ’prid no mal sem, sej ti nam nč naredil’ in ti mu ne verjameš, pa greš vseen. Ne bi upala oči zapret in mirno zaspat, a-a.

Michael Madsen.

  • Share/Bookmark

Obleke z zgodbami ali Zakaj Sadie, lisička, nujno rabi veliko garderobno omaro, kljub temu da ne mara šopinga

Torek, November 20th, 2007

No, če nisem s telim naslovom nardila hude konkurence Tičevu, naj bom takoj banana! 

Se mi zdi, da so oblačila, ki se jih ne da stran. Ki ti prirastejo k srcu, ki majo dejansko eno zgodbo s sabo, ki so nesmrtna. Kot na primer moje lila Sex Pistols kavbojke, ki jih že petnajst let ne nosim več, imam jih pa še vedno, pa ‘Who’s the daddy majca’, ki podira rekorde (število preživetih potovanj in ponudb raznoraznih daddy wannabejev) al pa tale moja lederca spodaj. (se opravičujem za bleščanje, na hodniku mava ene hude neonske luči :( )

V tej lederci mi ne rata nikamor pridet, ne da ne bi vsaj enkrat slišala vprašanja, kje mam motor. Ljudje, jst nimam motorja.

Danes pa sem za darilo dobila en tak seksi plašček v barvi lisice, z umetnim krznom okol vratu (no, to bomo uredili, ane). Seksi je, ker je mičken oldfashioned kroja (taka sem tud jst cela), ker ma debele šive in pas, ki te preščipne kot oso. :cool:

Skratka – ja, nov plašček mam. In zdej komi čakam, da pridejo z njim nove zgodbe. In če bodo ta prave in heartbreaking in breathtaking, pol lohk ostane za zmeri.

  • Share/Bookmark

Polžek went wild

Nedelja, November 18th, 2007

 

Skratka … Včeri smo se po (pre)doooolgem času končno spet zbrali stari forumaši. Ful sem se imela luštn, obnovo lohk preberete pri Đezi, prov pogrešala sem spet mal videt vse moje lubice na kupu, popko, nino in đezi. Se mi zdi, kr da bi jih cel večer držala za ritke (sej res, kdo ma uno slikco??) in dons sem prov konkretno potešena.

Neki so imele pa ziher zraven tud olive.

  

  • Share/Bookmark

Brez namiga

Petek, November 16th, 2007

Včeri pozno popoldne sem bla pa neki sitna in kr nisem vedla, kaj bi, a bi šla na sprehod al na pivo al bi sam mal težila. In sem si želela, da bi naredil tko, da bi bilo prav. Pa ne kadar koli, ampak glih taprav cajt.

In si.

  • Share/Bookmark

Vsak dan, moj indijski ocean

Četrtek, November 15th, 2007

Dons je dan za neki tazga modrega, plavega kot indijski ocean, pa ne znam ven spravt. Je tam nekje notr, hoče ven, pa so rešetke na oknih, na vratih, čez srce. Tud vse tisto, kar se meni modro zdi, se drugje lahko izgubi. Samo ne izgubi se ti.

In se opravičujem dragi R, ker sem bila včeraj slaba družba, ker so moje misli tavale po prostoru in bile drugje, ker je zraven nje sedelo samo moje suhcano telesce, ker je bil moj indijski ocean milje stran. Se je trudila ta moja izmučena  lupina, da bi nihče nikoli ne vedel, kakšno razsulo je notri, kakšna razbolela kaša, in to dan za dnem, tudi ob dobrih in lepih dnevih. Razbolela kaša, ki kot razbeljena lava čaka, da se razlije po suhi lupini, da jo zakuri, da bo spet ogenj, da bo srce spet na toplem.

Sicer pa hitim in živim. Pravzaprav hitim živeti. In mi je v resnici lepo.

  • Share/Bookmark

Šnicli vs. arašidi

Sreda, November 14th, 2007

 Vegetarijanstvo ali meso? Ok, ne bom se spuščala v to, kaj je kdo in zakaj. Zanima me, kaj je v resnici bolj zdravo.

Zame se itak ve, da sem zelo mesojeda. Zelo imam rada meso, najrajš pa take debele, še mal krvave zrezke, iz katerih priteče rdeče, ko zarežeš. Rada mam tudi rdeče vino. Zelo. In zdravnica mi je rekla, da mam prima kri.

Moja draga prijateljica T pa je vegetarijanka že petnajst let. In njena dohtarca ji je rekla, da se takoj na krvi vidi, da ne je mesa. T ima zelo slabo kri in je vegetarijanka iz prepričanja. In ne nosi nobenih usnjenih izdelkov, ne pasov, ne čevljev, tud njene ‘leder’ hlače so fejk in so plastične. Sicer najbrž nima veze, ampak tud vina ne pije.

Vem, da sem zato, ker mam najrajš sandale z usnjenim podplatom, najbrž egoistična prasica, ampak hotla sem rečt, da če bo kdo rabil res dobro kri in če ga ne moti, da po njej krožijo krvavi šnicli in refošk, nej vzame mojo. Ker tista od T je po mojem bolj vodena.

  • Share/Bookmark