Arhiv za November, 2007

Polžek

Torek, November 13th, 2007

Jst sem tvoj polžek.

  • Share/Bookmark

I feel so … Joaquin

Torek, November 13th, 2007

Sam res.

  • Share/Bookmark

I owe u

Ponedeljek, November 12th, 2007

Torej … Zadnjič smo se spet dobile z babami. Ja, mesec je hitro naokrog. In spet je en dojenček več. Tavelka M ima fantka. Ki ima zdej že dva mesca in zato je bil že čas, da jo obiščemo. No, mislm, ona nas je povabila.

Okol šestih smo se zbrale pri njej v njeni mini garsonjerci. Njen je glih dobro prišel iz službe, tako da nam je stregel ( :cool: ), medtem ko je ona še futrala tamalga. Mislm, da se razumemo, dečko je zelo velik. Že ob rojstvu je imel 4,3 kile in zdej, po dveh mesecih, je res že orng dec. Z orng lasmi in to. Men, k se (še) ne spoznam na dojenčke, se je zdelo, da je vse, kar mu manjka do ene triletnega fantka, to, da bi hodil. No, hodi pa še ne. Potem smo počakale zunaj na čiku, da ga je Tavelka M dala spat (sinčka, ne tipa), nato pa smo se zbasale v avto.

In smo šle na pot. No, v bližnji bife na pivo. Šest bab je uletelo v bife, kjer je dvajset tipov gledalo fuzbal Dinamo:Basel. In smo, kot znamo to samo me, debatirale o joških in ostalih pomembnih stvareh. Upam, da nismo bile preglasne in da nismo motile. Tavelka M je bila sicer malo nervozna, ker je bila, odkar ima otročka, prvič sama zunaj. Nonstop je čekirala telefon, če je doma kaj nujnega. Pa ni bilo. Njen ji je pošiljal sms-e, da je vse pod kontrolo, ampak njej se je to zdelo čist preveč sumljivo, tako da ni dolgo zdržala. Je rekla, zihr je neki narobe, drugač D ne bi kar naprej pisal, da je vse ok.

Ostale pa smo še malo nazdravljale, malo kadile zunaj na mrazu, mal smo se lupčkale in malo šlatale. Ugotavljale smo, da je Z zihr najbolj postavna mami ever, da M prima zgleda s krajšimi lasmi, jokale smo z B, ki je imela pred parimi tedni spontani splav, se režale z J, ko je razlagala o svoji novi lubici. Vse smo si povedale kot ponavadi ena čez drugo, na hitro, ker itak nikol ni zadost časa, krilile smo z rokami, se slikale (slike so žal vse meglene), hodile v dvoje na skret (in še enga prižgat), vse smo. Skupaj.

Ker smo si že lani, ko še ni bilo dojenčkov (smo pa vedele, da bojo kmalu in smo se vse bale za naše eskapade in da se bo katera preveč ‘pomamila’, da bi šla še kdaj ven), obljubile, da nas nič ne bo nikoli ločilo. Enkrat na mesec se bomo vedno dobivale. Včasih, ampak redko, sicer katera ne utegne, in takrat je, kot da bi en delček te celote, ki smo me,  nas šest, manjkal.

Tko, zdej veste, zakaj je bil v petek dež. Zdej veste, zakaj bo na veke vekov enkrat na mesec scanje.

  • Share/Bookmark

Vonj po ljudeh

Ponedeljek, November 12th, 2007

Najlepša stvar, kar jih je kdaj kdo naredil zame, je bila, da me je prišel ponoči čakat pred bife, da me je lahko potem spremil do doma.

Da me ni bilo strah.

  • Share/Bookmark

Slabe bremze in dobra kri

Nedelja, November 11th, 2007

Petkovo jutro je bil šele začetek. Zatišje pred večernim neurjem. Že od jutra sem bila čist naspidirana. In nadaljevalo se je v popoldne. Po tavelikem šopingu sem šla mal spat in nabirat moči za večer. Sva šla na romantično večerjo v Staro mačko, kamor sva se odpravljala že ene tri tedne. No, tokrat nama je uspelo. Hrana je bila ok, pijača pa sploh. In ker je debata tekla, vino pa kr malo preveč, spet nisem pravočasno potegnila bremz. In doma sem v zgodnjih jutranjih urah pobruhala ves skret. Skrajno nedamsko in zato me je zelo sram.

V soboto sem si res želela dolgo spat. Pa ne samo želela, to sem tud nujno rabila. Pa ni šlo. Ob pol osmih so začel neki štemat na gradbišču po oknom in nekaj časa sem še čakala, če bodo nehali. Pa niso. In sem vstala. Sledila je dokaj običajna sobota s kofetom v centru in z obiskom tržnice. Potem pa prvič letos kmečka pojedina s krvavicami, pečenicami, repo in ocvirki. Globoko v sebi sem res ena kmetica. Krvavic in ocvirkov nimam nikol zadost. Po viskokokaloričnem kosilu, ki pa je začuda prav lepo potolažil moj od prejšnjega večera razdraženi želodček, sem bila že zelo utrujena in sem šla mal počivat, šefe pa je pridno pekel mafne in jih napekel celo goro. Pred obiskom pri prvem bratu (ki živi dva štuka nižje od drugega brata), kjer smo mal počvekali, pogledali slikce, sva skočila še do drugega brata po Death proof. To je film seksi stopalc in Kurta Russela, ki je bil fantastičen. Sploh na koncu filma, ko ves objokan obupano beži pred podivjanimi pičkicami v challengerju. O šit, kolk sem se narežala. Play it again, Sam!

Nedelja je bila ležerna in prva sem ga polupčkala. Potem je spekel drugo rundo mafnov (ja, res) in po zajtrku sva jo mahnila na Grad na kofe, ker je bilo sonce in je bil res lep dan. Kosilo je bilo lažje od včerajšnjega, sem spekla nežne sveže liste. Potem sem se spet sesula v posteljo. Za vikend moram mal nadoknadit. Moram in tud sem. Popoldne sva imela mal obiskov in spet izgovor za kakšen kozarček vinčka. Pa Martinovo in to. No, ampak sem imela mero in sem prav imenitne volje in dobrega počutja. Zadnjič, ane, se mi je neki blazno vrtelo in sem šla do moje zdravnice. Sem rekla, dejte mi no pritisk zmerit in kri vzet, mislm, da sem neki bolna. Mhm. Pritisk mam precej pod sto, kri pa tko dobro, je rekla, da je v vsej svoji karieri malkrat tako vidla. Pa ima gospa šestdeset let. Zmagala sem.

Zdele sem pa mimgrede zmazala še en sirov burek in nedelja gre h koncu in vse diši po vaniliji in globoko diham in se počasi umirjam. In moj jezik je že precej manj vijoličast. In spet sem dama.

    

  • Share/Bookmark

11.11.

Nedelja, November 11th, 2007

Vse najboljše, šefe.  :D

  • Share/Bookmark

Če še ne veš …

Petek, November 9th, 2007

Ful sem dobre volje in polna energije, pravzaprav sem tko naspidirana, da bom vsak cajt samo sebe srečala za vogalom. Al pa na stopnicah.

It’s Friday I’m in love. And I can always make you smile.

  • Share/Bookmark

Lubenica

Sreda, November 7th, 2007

Po nesreči sem danes na moji priljubljeni pumpi na Dunajski (smer Črnuče: moram mal reklame narest, tm so res prijazni) namesto kakšnih mintovih kupila čigumije z okusom lubenice.

In zdej pisarna in jst dišiva po lepljivem poletju. 

  • Share/Bookmark

Nikol mi ni zadost …

Sreda, November 7th, 2007

Ford Galaxie

Auuuuuč …

  • Share/Bookmark

Ponedeljek, ona pa s pištolo v roki

Torek, November 6th, 2007

Vsakemu bi se zasmilila, mogoče bi šla komu tud na bruhat, v dno duše, ko bi jo videl stati tam, v kotu bež lakaste socialistične kuhinje. S srebrnimi ročaji. Na pult je bila naslonjena. Prav smešna, vsa skromna in majhna, z oteklimi gležnji in debelo kožo na podplatih. On pa… Sedeč za mizo in rjoveč nanjo, ves v lovski zeleni barvi in s trebuhom. Kakšen pofukan kliše. Ne, je pomislila, včasih ni bilo tako. Res ne. Če bi takrat vedela, prisežem, če bi takrat vedela. Potem ne bi čakala. Niti v sanjah ne. Ne bi čakala, da postane vsa iztrošena in osivela in postarana, vsa brez sanj. Ampak mama ji je govorila, da mora potrpeti. Da je ona tudi in da morajo vse ženske. In naj se ne pritožuje preveč, saj ima vse. Hišo in zdrave otroke. Takšno je pač življenje, ji je govorila mama. Ona pa jo je poslušala in se ni pritoževala. Z leti je ubila razposajeno dekle v sebi. Svoje dni je bila daleč naokoli najlepša. Kje so zdaj njene vitke dolge noge, ozek pas in joški za umret? Zlate lase je imela. In kam so izginile tiste strastne noči? Nekoč jih je komaj čakala. Takrat, ko je še vedela, zakaj.  Zdaj že leta ne ve več, o čem razmišlja, ko dvakrat na mesec leže na hrbet in da noge narazen. O tem da bi bilo le hitro mimo, naj mu že enkrat pride, špricne vanjo ali nanjo ali pa po beli rjuhi. Saj rjuho se da oprat. Ali pa o tem, da nekoč tudi on ni bil tak. Šele danes se je spomnila, o čem pravzaprav razmišlja. O načrtih. Za dan, ko bo zbrala dovolj moči, in bo njegova kapljica sperme tudi njena kaplja čez rob. In danes je napočil dan, ko je padel mrak na njene še vedno lepe in tako nebesno modre oči. In padel je mrak, o ti sreča, tudi na njen še bistri um. Le za trenutek ga je zatemnil, tako da niti ni vedela, da se je kasneje komaj kaj spominjala.

V krvi so ga našli. V mlaki krvi. Sedela je poleg njega, enako skrušena kot prej, z njegovo lovsko puško v naročju. ’Kazen mora bit,’ je ponavljala skozi stisnjene ustnice. Tako jo je učil že oče. 

  • Share/Bookmark