Arhiv za Februar, 2008

Mokre sanje

Petek, Februar 29th, 2008

Tale je pa za naju s Trobentico. Barakuda. Hemi cuda. Ful huda.

In jo mahneva direkt v Death Proof stuntmanu Majku pokazat rit. In sva bosi za šankom in z mokrimi komolci, prilepljenimi na šank, srebava pivo. In mava zavihane hlačnice in jst verižico okol gležnja, tako z mini sidrom, Trobentica pa kačji tatu, ki se vije čez tanek gleženj do sredine meč. In na moji levi je Quentin, sredi fenomenalnega monologa iz Desperada. Let him finish, baby. :cool:

”This reminds me of a joke. This guy comes into a bar… walks to the bartender and says…” Bartender, I got a bet for you. I’ll bet you $300 that I can piss… into that glass over there… and not spill a drop.” The bartender looks at the glass. It’s like 10 feet away. He says…”You’re telling me you’ll bet me $300… that you can piss, standing here… into that glass, and not spill a single drop?” Customer looks up and says: “That’s right.” Bartender says, “You’ve got a bet.” The guy goes, “Okay, here we go.” Pulls out his thing. He’s thinking about the glass. He’s thinking about the glass. Thinking about his dick. Dick, glass, dick, glass, dick, glass, dick, glass. Then he lets it rip. He pisses all over the place. He pisses on the bar. He pisses on the stools, on the floor, the phone. On the bartender! He’s pissing everywhere EXCEPT the fucking glass! Bartender’s laughing. He’s $300 richer. He’s like… piss dripping off his face. He says, “You fucking idiot, man! You got it in everything except the glass! You owe me $300… puta.” Guy goes, “Excuse me just one little second.” Goes in the back of the bar. There’s a couple of guys playing pool. He walks over to them. Comes back to the bar. Goes, “Here you go. $300.” The bartender’s like…”Why are you so happy? You just lost $300, idiot!” The guy says, “See those guys over there? I just bet them $500 APIECE… that I could piss on your bar… your floor, your phone, and piss on you… and not only would you not be mad about it… you’d be happy.”

Oujeah.

  • Share/Bookmark

sLOKo telesce

Četrtek, Februar 28th, 2008

Najbolj seksi LOKec, ta huda črta po sredini hrbta. :cool:

Ja.

  • Share/Bookmark

Pusi resnica

Sreda, Februar 27th, 2008

Komi čakam skočit mal na toplo, še švoh dva tedna, mal ležat na sonce in srebat pirček. Moram se mal pregret, jebemti, to ni vse skupaj nič, ta nonstop ledena stopala in roke, to neskončno curljanje iz nosa, ki mi gre počasi res že na k…ito.

Let me be me.

Sicer, če dobro pomislim in priznam, mi ne bi blo čist nč hudga tud it kam na mrzlo in v dež, samo da bi šla s tabo. Men ne bi blo nč narobe, če bi šla nekam, sej veš, kjer sva bila že miljonkrat, men ni problem hodit po dežju in skakat po lužah. To je največja katarza, kar jih je. In potem dišat po vsej tisti vlagi, mešanici dežja in bifejev, ki se zažre v leder in v lase. Men je užitek sedet v tisti oštariji, ki ima luknjo v tleh, pokrito z leseno desko in spodaj klet, od koder tip v predpasniku kar nosi in nosi. Res, sredi oštarije dečko prileze od tam ven. Pri mojih nogah ven. Pri mojih nogah notr. Jst sanjam Berlin in die Szene Ost. Ja, take me to Berlin, hani. Z vlakom. In meni bi srce zaigralo tud v Štokholmu (od štoka al pa česa druzga), meni bi srce zaigralo – to pa sploh – na vrhu pečin sredi Irske – tudi če že zdaj vem, da si ne bi upala pogledat dol. Tko kot si iz Eiffla nisem. Edini pusi, ki ni videl razgleda iz Eiffla, sem bila jst. Edini pusi, ki se zarad višine zjoče že na pol poti po ta ozkih stopnicah na tist grad v Piranu, sem jst. In potem zablokiram in ne upam naprej gor, nazaj dol pa še manj. Se spomniš, kolkrat sem obsedela sredi stopnic? Pa sem vseeno rinila gor. Kt da bi me rajcal moj lasten strah. Cape Fear. In edini pusi, ki si v Tel Avivu ni upal na balkon na cigaret, sem bila spet jst. In sem se fuknla na hrbet na postlo in s pepelnikom na golem trebuhu skadila tistega, ta zadnjega.

Zato ti pravm, ne me vzgajat, don’t even bother. Ne maram, da se me vzgaja, ker sem lepo vzgojena punca. Ne maram, da se me vzgaja s tem namenom, da bom čreda. Ne maram, da se mi govori, da ni ok, če rada hodim v krogu okol tamale mizice. Ne maram, da se me uči, da naj bom kot drugi. Preveč me v prsih tišči. Govori mi lepe stvari. Ker ničesar ne maram. Razen tebe. Danes.

  • Share/Bookmark

Rana

Torek, Februar 26th, 2008

Še en dan, pa se bo po mescu in pol zacelila tvoja rama.

O, pizda, kako se vleče.

  • Share/Bookmark

Let’s talk about … books

Torek, Februar 26th, 2008

Edward Norton je eden izmed tistih tipov, s katerim bi lohk celo noč … debatirala recimo o knjigah.

Mam jst mal fetiša, se mi zdi, na brihtne fante brez majc.

  • Share/Bookmark

Ali je narobe, če greš in pofukaš svojo sorodno dušo in Ali je potem res vse drugače?

Ponedeljek, Februar 25th, 2008

Včasih sem imela enga prjatučka, no, jst sem bila tud noro zaljubljena vanjga, on pa vame ne, s katerim sva ure in ure sedela na okenski polici njegove sobe, bingljala z nogami dol in se pogovarjala traparije.

Sicer nima veze, kaj vse se je zgodilo, ampak tistga poletja sem spoznala, kaj je sorodna duša. To je nekdo, s katerim lahko (in si tud želiš) ure in ure sediš in se pogovarjaš. Ok, ta tip me je tud nenormalno rajcal, kar je bilo verjetno malo moteče, ker sem včasih izgubila nit debate, ko sta se najini koleni dotaknili, ker se je zgodilo, da sem razmišljala sam o tem, kakšen bi bil poljub. To je mal jeba. Taka prijateljstva, kjer se en zaljubi. Sam, klinc, nisem si mogla pomagat. In sem zajebala, itak. In nisem povedala, da sem se zaljubila in on potem ni vedel in sem se trudila delat, da mi je ravno, ko so k njemu hodile punce in so mu bile všeč. In je kakšno celo kdaj držal za roko. So prihajale in odhajale in nobena ni ostala dlje kot kakšen teden al pa dva. Razen mene. Ampak vedno je govoril – jebemti, sam s tabo se lohk pogovarjam tkole, ne vem, kaj bi brez tebe, ti me tko štekaš. Je rekel neprepričljivo, še dobro, da si nisva tko fizično všeč, je reku in glas se mu je tresel, to bi res zajebala eno dobro prijateljstvo. Ja. Sam res. In sem kimala, da zarad parih fukov res ni vredno.

Potem sem vseeno zajebala. Lepega dne nisem več zdržala ležat v postelji objeta z nekom, ki je imel nonstop trdga in je bil najboljši prjatu, jst bi pa še kej več, jst bi pa vse, nujno. Pa tud on bi še kaj in bi vse, sam je bil prepričan, da bo šlo pol vse drugo v kurac. Da ne bo nikol več isto.

Tako sem ga izgubila, svojga najboljšga prjatučka. Tudi zarad drugih stvari sicer, sem pa že takrat vedla, da tkole enostransko ne bo šlo. Zato sem spokala in šla in nikol več mi ni blo treba gledat Maruške, ki ga je pa lahko cel večer držala za roko in potem, ko je padla noč tud še za kaj druzga. Nikol več mi ni blo treba mislit na fuzbal, ko se je od zadaj stisnil k meni v žličko. In nikol več mi ni blo treba gledat v kot oglje črne in motne oči. In nikol več mi ni blo treba it domov sicer s potešeno glavo pa vendar v mokrih hlačkah.

Ampak tud nikol več se nisem z njim pogovarjala.

  • Share/Bookmark

Prvi tulipani

Sobota, Februar 23rd, 2008

Tulipane mam najrajš od vseh rož, ker so moj Amsterdam brez Amsterdama.

Tole je letošnji prvi šop, v bistvu dva.

Klinc, ta prva slikca je mal temna, mogoče je tale boljš, da se vidi, kako so krvavo rdeči.

Ja.

  • Share/Bookmark

Treba je znat umirit svoje srce

Petek, Februar 22nd, 2008

Z mojimi babami je zmeri perfect. Mamo eno svojo oštarijco, kjer se dobimo enkrat na mesec, ok, poleti, ko je fajn sedet zunaj, smo velikokrat tud pr meni al pa kje ob Ljubljanci. Včeri je bil spet en mesec naokrog in smo se sešle.

Nazadnje, sredi januarja, sem prišla na zmenek točno in sem bila seveda prva. In sem sedela tam in je kelnar prišel k mizi in vprašal, če bom kaj pila. Ne, sem rekla, čakam punce. Ok. Pa je prišel čez pet minut še enkrat in je namignil – kaj pa, če bi eno tortico. Ne, hvala, res bom še malo počakala. In potem je prišel čez pet minut še enkrat in mi je prinesel eno revijo in je rekel – no, boste pa vsaj malo cajteng prelistala. No, to pa bom. Ker je bila glih ena avtomobilistična revija. Potem so začele babe kapljat. Z., taprva mami, katere punčka ma zdej pol leta, je prišla v najkrajši miniki, kar sem jih kdaj vidla. Ona je res huda bejba in ena izmed redkih, ki v miniki nikol ne more izgledat vulgarno. Jasno, če ma zraven škornje za zašnirat.

Včeri smo bile samo štiri, B. je fasala rotavirus (ok, al je pa noseča in ma tiste začetne težave), Z. pa je zbolela in dobila granulom. Debate ob pivčku in vinčku so bile standardne. Če ima J. že kakšno novo bejbo, zakaj so špičaki še zmeri najboljš, kje dobit najboljše brezšivne hlačke, kje dobit kakšnega res dobrega psihiatra, zakaj se včasih paše kar brez razloga zjokat ob treh zjutri, sedet na krušni peči s šalco čaja v roki in bit z mislimi v Angliji. Je šepnila tavelka M, držeč me odzadi okol pasu, jebemti, kva tko lepo dišiš. Je zavzdihnila J., matr, a mene nau pa nobena pošlatala, pa tko rabm to, tko me je strah. Vsega. In sem zlezla k njej v naročje, včasih res paše bližina. Been there, done that. Včasih, kadar me je strah, rabm razbijanje svojga srca umirit z drugim, počasnejšim bitjem. In to znam. Treba je bit v žlički, srce na srce in potem se tvoje (moje) noro nabijajoče srce navleče drugega ritma, pomirjujočega in počasnejšega, tistega, tisti hip tapravega. To moram redno delat. To moram delat, ker mojemu srcu se pogosto odfuka in nabije pulz do nezavesti in pol je res panika. In zato sem včeri zvečer točno vedela, kako skulirat J., da je ni blo več strah.

Ko smo spravile srčke na taprava mesta, se poslikale – to je a ‘must-be’ – in odsotnima poslale fotko (Z. je sicer hotla enga mladga tiča, sam žal ni blo nič postavnega delč naokol), smo zunaj na mrazu še ene dva prižgale. Pot domov, ki je vsega skupaj ene dobrih pet minut, se mi je vlekla. Kot bi se vozila skoz tunel, na koncu katerga je lila nebo in na njem rumena luna. En tak deja-vu. In ta tunel je kar trajal in trajal in neskončno me je zanimalo, kaj je na koncu. In, ja, ni bilo porscheja.

  • Share/Bookmark

Razno

Četrtek, Februar 21st, 2008

Trenutno sem čist nora na tele krispije.

Pa na en breskov jogurt, brez mrv. Če česa ne prenesem, so to mrve (delci sadja) v jogurtih.

Zdej pa šibam pod tuš, pa na zmenek z babami.

Dež bo jutr.

  • Share/Bookmark

Čas za kabriolete je prinesel vprašanja

Četrtek, Februar 21st, 2008

 

Nisem naklonjena ‘majhnim’ nizkim avtomobilom, sploh pa ne tistim brez strehe. Men ful hitr preveč piha in pol me boli glava in sem sitna in spim z ruto. Pussy me. Rajš mam konkretne avte, rada mam, če se mal višje sedi. Že moj prvi avto je naznanil moja nagnenja in je bil zametek SUV-ja – katrca. :cool: Upam, da bom kakšnega džipa še kdaj imela.

Sem pa vidla ta teden, k so taki lepi in ‘topli’ sončni dnevi, ane, že kar precej frajerjev v karbioletih. Tko, na hard. Brez strehe, sončni špegli, brez kapce, z ledeno hladnim ‘watch this, bejbi’ izrazom na faci, da me je skoraj kap. Res, prisežem, ne verjamem, da teh ljudi ne zebe. Ne verjamem, da se jim od mraza ne solzijo oči, ne verjamem, da nimajo mrzlih ličkov. 

Me zanima, tisti, k mate kabriolete, a vas februarja res ne zebe? Al je fora v tem, da maš gretje pa na ful?

Pa še to … Kolkrat se zgodi, da ti kdo kaj fukne v avto, recimo na zadnje zice? Kakšen kornet al pa prazno piksno piva? (iz foušije al pa dolgčasa) Al pa, kolkrat se kakšen ptič, nebodigatreba, ukenja na zice, ko kabrioleta poleti parkiraš v hladni senci pod drevesom? Ker ta odprta zunanjost prov nehumano vabi.

Res, vsakič, ko grem mimo kakšnega avta brez strehe, asociiram na tiča. :cool:

  • Share/Bookmark