Sesujte se kdaj tudi vi

Svoje stanovanjce imam za en intimen plac, kamor spustim res redke ljudi. Nič nisem bolj jaz kot to, kako živim. In ko nekdo to enkrat ve, se počutim soooo nude. Ne maram, da se skruni moja nebesa. Tukaj me dobite veliko in še več, nočem pa, da tlačite prste v moje kozarce z vloženimi figami. Sej v tem je point pribežališča, a ni, da te tam nihče ne najde, če nočeš, da daš lohk rolete dol do tal in se delaš, da te ni doma. Da ne rabiš odpirat vsakemu, ki pozvoni, ker ima glih čas zvonit. Rada mam en svoj mir in nočem, da se preveč tujih rok briše v moje brisače. Ko zaprem vrata za sabo, moram vedet, da se lahko v miru svojih štirih sten v miru sesujem. Brez nasmeška.
Vem, da imajo eni nonstop odprta vrata, da jih niti ne zaklepajo, da so sosedje pri njih kot doma in da si iz njihovih predalov lahko jemljejo njihov jedilni pribor. Al pa jejo kar za njihovo mizo, odkrivajo njihove lonce, si sami nalagajo repete na krožnik in ko pojejo in si obrišejo slinasta usta v njihov servet, rignejo in grejo domov počivat. Dan za dnem. Dnevi odprtih vrat. Skupne terase, kjer so vrata v dnevno vedno odprta na stežaj. Zate in zanj in še za njegovga brata in od brata prjatla. In kar naj si vzame hladno pivo iz mojega hladilnika in kar naj pogleda dnevnik pri meni. In ja, kar pridite, vsi lahko prespite pri meni. In ja, lahko ostanete cel vikend, cel teden. In ja, tako sem vas vesela, da za vami niti rjuh ne bom zamenjala. Ker tako, kot dišite vi, vdiralci v domove, tako hočem dišat tud jst. Bruh.
Mogoče sem mal staromodna punca, ampak menim, da ga ni večjega užitka, kot se skuštrana in bosa sesest sredi hodnika, ki edini nima oken, se naslonit s hrbtom na steno in si odpret pivo. Ne da bi se rabila smehljat zraven. Ne da bi rabila razlagat. In ne da bi dišalo po tujih ljudeh. Sesutje v tišini soja domačih neonskih luči je nepopisno katarzično. Toplo priporočam, da kdaj zaklenete vrata svojega doma.




15.02.2008 ob 09:45
Vau. Tako je pri moji mami: Vem, da imajo eni nonstop odprta vrata, da jih niti ne zaklepajo, da so sosedje pri njih kot doma in da si iz njihovih predalov lahko jemljejo njihov jedilni pribor.
In to sem pri nas doma vedno tako sovražila! Niti ne pozvonijo, kar pridejo noter. Dobim kar alergijo.
Drugače te popolnoma razumem. Mir.
15.02.2008 ob 09:55
Kot bi brala svoje besede … Zakleni vrata še zame in si privošči pivo na hodniku;)
15.02.2008 ob 10:08
zato pa ima doktor bunko na zunanji strani vrat namesto kljuke, zato ima tudi na notranji strani stanovanja stikalo za zvonec, ne samo na zunanji, s to razliko da notranji zmaga - če je izklopljen, je zunanji samo placebo efekt, zato ima doktor ekstra izolirana okna in še več - roleta te še dodatno odalji od doktorja. ljudje, ki vdirajo v tuje domove pod pretvezo tesnega prijateljstva so nič drugega kot ene sorte posiljevalci. pride si vzame kar potrebuje in gre. tebi ostane vse našteto s sejdine strani…
in ne, ne govorim o gostih. gosti so čisto nekaj drugega. gosti so POVABLJENI obiski…
15.02.2008 ob 10:21
Nisi staromodna. Vsak ima svoje načine in vsakemu se zdi prav ravno tako, kot je. Meni je postelja tak plac. Če se kdo tuj (ne npr. parnter, ki te itak ima celo) uleže v njo (dobesedno, v smislu, da odgrne odejo), mi je, kot da jo je razdevičil, da ni več moja. Jo moram preoblečt.
15.02.2008 ob 10:29
Stabilna oseba se doma vede enako, ne glede na to ali je sama ali je še kdo na obisku. Na povabljenem ali na samostojno predlaganem, seveda.
Če se, ko prideš domov, sesuješ, brez nasmeška itd. pomeni, da zunaj igraš, se ne kažeš, kakršna si. Z distanco od svoje prave narave pride do notranje konfliktne situacije, ki, če traja določen čas, ustvari napetost. Kasneje jo je potrebno skompenzirati, kar se pa pokaže kot potreba po zapiranju, umikanju, nenasmihanju.
Kaj praviš?
15.02.2008 ob 10:32
oh, podpiram napisano in se strinjam z vsem! če lahko velja “my body is a temple”, potem lahko velja tudi “your home is a temple”. do obojega imaš poseben oseben odnos, oboje je samo tvoje in ne more kar vsak priti notri.
15.02.2008 ob 10:41
xonis: nisem hotla izpostavljat tega, kakšna sem, ko sem sama in kakšna sem v družbi, ampak dejstvo je, da pred ljudmi, ki so mi tolk blizu, da jih spustim skoz vrata, nikol ne fejkam … ker mi preveč pomenijo … in da sem človek, ki mu grejo na živce neotesanci … recimo tud obiski, ki pridejo na ‘kavo’ in potem visijo pet ur …
15.02.2008 ob 10:55
Še malo, še malo, pa bom lahko to naredil.
Meni bo najbolj pasalo, da bom komot v strganih gatah hodil po flatu in da bom lahko pri odprtih vratih sekreta scal.
15.02.2008 ob 10:56
jup, šefe … to so največje radosti lajfa na svojem
15.02.2008 ob 10:59
no viš, tle sva pa kontra. Zame je moj dom moja glava. Lokacij ne povezujem več s sabo. Mogoče nekoč…
15.02.2008 ob 11:15
@xonis: Sesuješ ali sezuješ?
15.02.2008 ob 11:17
xonis: dobrodelni wannabe psihiater? a to vas dejansko kje učijo take nabirat?
15.02.2008 ob 11:39
Dajana: Ja, komur je dom poseben kraj (tempel, smo prebrali), se tudi sezuje, preden se sesuje. Kako bi pa zledalo, če bi se sesuli obuti? Še najboljše je v pižami, verjetno.
herr doktor: Če najdeš kje tečaj za take nabirat, se priporočam, da mi sporočiš. Težko je biti samouk.
sadie007: A si se kdaj vprašala, zakaj ti gredo na živce, tisti, ki pridejo na kavo in sedijo in sedijo in sedijo… ? Ali si zadovoljna samo z ugotovitvijo, da ti gredo pač na živce? Kaj pa oni? Zakaj sploh sedijo tako dolgo?
15.02.2008 ob 15:33
Tako kot je najboljša laž večinoma resnica so najboljša fikcija spoznanja. Sadie je pravi mali mojster in njene drobtinice poslastica. So X and other nitpicking moralizers, buzz off already…
15.02.2008 ob 17:30
Kje pa so mali zeleni? :mrgreen;
16.02.2008 ob 08:19
izfotelja: Ali lahko pojasniš, kaj misliš s tem, da je najboljša laž večinoma resnica?
18.02.2008 ob 08:31
bemti, si dobr napisala.
19.02.2008 ob 01:59
Ne vem, zakaj vsi tako sovražite nenapovedane obiske (sicer razumem, da sodobni evropski ljudje niso več družabni oz. so si družabni samo s psom, televizijo in računalnikom)?
Meni je najbolj všeč spontanost in to, da lahko k nekomu prideš kadarkoli in da si nekdo vedno vzame čas za tebe, je nekaj kar zelo cenim. Dejansko preziram ljudi, pri katerih se moraš najaviti, da si gospoda vzame čas za tvoje prijateljstvo. To so ljudje, ki jim je poznanstvo s tabo v breme, vzdržujejo pa ga samo zato, ker te bodo mogoče kdaj v prihodnosti potrebovali.
19.02.2008 ob 08:08
pijanec: Tukaj se mešata dve stvari. Ena je psihoza, zaradi katere se ljudje zapirajo vase in ne marajo ljudi, druga pa je o tem, a so ljudje dobrodošli ali ne. Če ne bi bilo psihoze, bi z večjim veseljem dobivali tudi nenapovedane obiske.
Ampak, namesto, da bi se spraševali o vzrokih psihoze in kako bi se jo dalo odstraniti, si raje dajemo pohvale, kako je to res, da eni kar tako pridejo, da je fajn, če jih ni, pa da to dobro napišemo, če napišemo.
Hecen ta svet, kaj?