Ali je narobe, če greš in pofukaš svojo sorodno dušo in Ali je potem res vse drugače?

Včasih sem imela enga prjatučka, no, jst sem bila tud noro zaljubljena vanjga, on pa vame ne, s katerim sva ure in ure sedela na okenski polici njegove sobe, bingljala z nogami dol in se pogovarjala traparije.

Sicer nima veze, kaj vse se je zgodilo, ampak tistga poletja sem spoznala, kaj je sorodna duša. To je nekdo, s katerim lahko (in si tud želiš) ure in ure sediš in se pogovarjaš. Ok, ta tip me je tud nenormalno rajcal, kar je bilo verjetno malo moteče, ker sem včasih izgubila nit debate, ko sta se najini koleni dotaknili, ker se je zgodilo, da sem razmišljala sam o tem, kakšen bi bil poljub. To je mal jeba. Taka prijateljstva, kjer se en zaljubi. Sam, klinc, nisem si mogla pomagat. In sem zajebala, itak. In nisem povedala, da sem se zaljubila in on potem ni vedel in sem se trudila delat, da mi je ravno, ko so k njemu hodile punce in so mu bile všeč. In je kakšno celo kdaj držal za roko. So prihajale in odhajale in nobena ni ostala dlje kot kakšen teden al pa dva. Razen mene. Ampak vedno je govoril - jebemti, sam s tabo se lohk pogovarjam tkole, ne vem, kaj bi brez tebe, ti me tko štekaš. Je rekel neprepričljivo, še dobro, da si nisva tko fizično všeč, je reku in glas se mu je tresel, to bi res zajebala eno dobro prijateljstvo. Ja. Sam res. In sem kimala, da zarad parih fukov res ni vredno.

Potem sem vseeno zajebala. Lepega dne nisem več zdržala ležat v postelji objeta z nekom, ki je imel nonstop trdga in je bil najboljši prjatu, jst bi pa še kej več, jst bi pa vse, nujno. Pa tud on bi še kaj in bi vse, sam je bil prepričan, da bo šlo pol vse drugo v kurac. Da ne bo nikol več isto.

Tako sem ga izgubila, svojga najboljšga prjatučka. Tudi zarad drugih stvari sicer, sem pa že takrat vedla, da tkole enostransko ne bo šlo. Zato sem spokala in šla in nikol več mi ni blo treba gledat Maruške, ki ga je pa lahko cel večer držala za roko in potem, ko je padla noč tud še za kaj druzga. Nikol več mi ni blo treba mislit na fuzbal, ko se je od zadaj stisnil k meni v žličko. In nikol več mi ni blo treba gledat v kot oglje črne in motne oči. In nikol več mi ni blo treba it domov sicer s potešeno glavo pa vendar v mokrih hlačkah.

Ampak tud nikol več se nisem z njim pogovarjala.

21 odgovorov v “Ali je narobe, če greš in pofukaš svojo sorodno dušo in Ali je potem res vse drugače?”

  1. cyco pravi:

    Been there, done that…
    Včasih sem verjel v to.
    Zdej pa verjamem, da enga res tapravga prijateljstva en fuk ne uniči. Sam se je pa treba res fajn poment, ane.
    Če se pa s fukci nadaljuje, pa če se gresta pol mal več kot samo prijateljstvo, je pa mal drgač, ane.

  2. coldhardbitch pravi:

    Nimam pojma, ali se taka stvar zgodi vsakemu izmed nas, ampak ko se, je to res ena fucking jeba. Ki to sploh v bistvu ni. Jeba, ane. Zakaj ne morem bit jst tista? Pa čeprav sem menda vse, kar išče. Vse. Ja, jst vedno rečem, da sem lahk še več.

    Đizs, taki enostranski filingi me čist in popolnoma potolčejo …

  3. Nika pravi:

    been there, done that… sam da nism spokala. en fuk kkr si ga ti poimenvala je uniču vse.
    sejdi, v vsakmu primeru zajebeš :)

  4. chef pravi:

    Mene trenutno bolj matra vprašanje, če sta fant in punca sploh lahko zgolj sorodni duši in najboljša prijatelja. Ali recimo cimra. Govorim o pravem prijateljstvu, ne tistem, ko greš vsak petek na šnops in se ga napiješ, potem pa rečeš adijo, ali pa celo skočiš hopa-hopa, tisto je drugo.

    Pri takem prijateljstvu se po mojem slej ko prej enemu utrga in zajebe. Ponavadi sicer moškemu, ker smo pač taki kot smo.

  5. Zvita T.v. pravi:

    Smo šli tud čez to fazo ja. Najprej je bila kolegialnost, potem že orng prijateljstvo, po eni pijani noči pa.. no, po tistem sva sicer imela oba težko obdobje, ampak sva stvar razpucala in ostala prijatelja. Še zdaj sva.. in ne skočiva več med rjuhe :) No, in s tem istim osebkom sem bila tud cimra.

  6. cyco pravi:

    chef: ja, lahko. Samo fizične privlačnosti ne sme bit. IMHO…

  7. chef pravi:

    True.

  8. b0mb4d1l pravi:

    Ti njega bi, on pa tebe ne? Pa taka sorodna duša. :) Ma ne, resno, izraz se mi zdi neka novodobna floskula, ki za povrh prepogosto opisuje točno to situacijo, o kateri pišeš…

  9. manjica pravi:

    jaz se grem ene podobne igrice že 18 let - on bi pa jaz ne bi, pa bi jaz in je on z drugo in itak sploh ne povem, da bi … zdaj so pa zadeve tako daleč, da bi en fuk res celo pizdarijo naredil, ki je pa nočem. pa še družinski prijatelji smo vmes ratal. Pismo!

  10. Nika pravi:

    @Chef: men gladko uspeva… 12 let že. zanga bi se pred kuglo postavla. ne morm pa rečt da sva sorodne duše al pa kej tazga. sploh ne. različna sva si kokr se sploh da drugačen od nekoga bit. ampak prjatelstvo je pa trdnej od česarkol v mojmu lajfu pomojem :)
    res pa je da ni fizične privlačnosti… cyco ma pomojem prav :)

  11. chef pravi:

    Seveda ima prav.

  12. chef pravi:

    Ampak po drugi strani pa ženska reče, da ji je za znanjost itak malo mar. Konec koncev tudi jaz nisem višek lepote in kako naj zdaj vem, da tudi njen cimer ne bo na lepem postal privlačen?

    Bemumatr. Ena na gobec bi po mojem vse rešila :mrgreen:

  13. Nataša pravi:

    A ni devanje dol s sorodno dušo slišati nekam incestoidno? Bolje mi zveni popolni neznanec. ;)

  14. izfotelja pravi:

    Uf, lingua franca pa takšna… od Bukowskega do Cicibana, pop dilema literarne femme fatale. Saj veš, ljubezen ne pozna ponosa.

  15. Nika pravi:

    Nataša ma tut prav :)

  16. flajer pravi:

    pisda … jst pa … ah, rajš nam povedal.

  17. sadie007 pravi:

    dej, hodž … olajšaj se no …

  18. coldhardbitch pravi:

    Sam men pa zdej ne gre tale tema iz glave. Pa razmišljam, še bolj se pa sprašujem, a je res nujno it … al je pač tako, da če ostaneš, pač trpiš, ker čutil pa ne boš nikol drugač :?

  19. šuši pravi:

    ni panike, jaz sem ga podrla…večkrat. Še vedno hodiva na kave in še vedno sva sorodni duši, samo da ima on zdaj ful fajn pupico, s katero se dobro razumem (in seveda ničesar ne ve, ker bi komplicirala kar sploh ni zakomplicirano). Jap, je malo čudno…ampak sva se pač tako odločila. Ker trenutno nisva za skupaj, bog ve, če kdaj sploh bova (ker jaz bolj slabo prenašam, da me tip vara in on bolj slabo prenaša ukazovalnost). Sicer je pa fajn sem in tja slišat, da si najboljše bitje na svetu :D pa seksualna energija se je sprostila, alkohol pa ne predstavlja prevelikih težav. Je pa res, da še vedno ne mara tipov, ki se mečejo za menoj, sicer so po večini kreteni, tako da za to ni krivo najino stanje. Enim par osvajalcem pa je naredil uslugo, ko sem jih klincala. Skratka, bolj ali manj ne veva, kaj bi en brez drugega. Zaenkrat uspešno furava, o posteljnih aktivnostih se zezava, ker so se pač zgodile in pusti mi vozit svoj avto :D

    sem pa pred njim poznala enega dečkota, s katerim sva bila dolgo prijatelja, potem pa sva se zaljubila, preživela skupaj par lepih dni, potem pa je vse zasral in več ni vedel kako se naj obnaša, jaz sem bila značilno hladna in tako se je končalo najino prijateljstvo. Aja, pa niti podrla se nisva :roll:

    Pa fajn ime si uporabila v postu :P

  20. herr doktor pravi:

    :sramežljivo: a sem lahko tut jst tvoj prjatučk?

  21. Alex van der Volk pravi:

    Fak, Sadie, ob koncu te zgodbe mi je prišla voda v oči. Resno… :(

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.