My name is Bond. Sadie Bond.

Tale teden se bo vlekel, že zdele vidim, no, v bistvu sem včeraj pozno zvečer, ko sem se menila za eno lekturo in sem obljubila do petka, ker sem mislila, da je že sreda. Pa je bil šele … amm, ponedeljek. Tko da … bo fertik jutri.

Si domišljam, da se me na prstih še vedno drži vonj po nedeljskih škampih z razgledom na piranske skale, si domišljam, da odhajam spat dišeča po vetru in soli. V resnici me je pa medtem že dvakrat napral aprilski dež. Pa se ne jezim, naj kar pere, v soboto pokošena travca je divje zazelenela, ptički so žgoleč posrali balkonsko ograjo, na katero sem privezala pisane trakce, in že par dni ni treba več kurit, pa je v stanovanju 23 stopinj.

In če se bo tale počasni teden nadaljeval in vlekel, kar naj se. Bom imela vsaj čas v miru pregledat papirje in jih potrdit, preden grejo v tisk. In potem, če bo teden še kar trajal in trajal, mi bo ostalo še nekaj časa, da si odpočijem pred fenomenalnim vikendom, ki prihaja in ki ga bom po vsej verjetnosti v luštni družbici preživela v Brdih, nekje med pršutom in vinčkom in, kar imam najraje, med tujimi rjuhami.

Objavljeno dne 22.04.2008 ob 22:20 Zapisano pod: In B(l)ond\'s twisted mind .... Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.