Kaj vse me pomirja ali Z okusom po češnjah mimo Partizana in Kuda domov
Včeri sem bila res čist preveč sitna in bi se na tem mestu (na hitro) opravičila dotični osebi in … I promise to be good in - drugič res ni treba kazat riti ven na cesto, no. Res si nisem mogla pomagat in zadnje cajte pol začne kar bruhat iz mene - kot ena verižna reakcija je - in se začnem cmerit kot petletna smrklja in hlipat, skratka, obup. No, potem sem čist rdečih in zatečenih oči pojedla košarico jagod in se pomirila (1.). 
Zvečer sem šla pa prvič na obisk k moji M., ki se je nedavno preselila čist blizu mene. Slabih pet minut čez trnovsko sosesko, na tist konc, kjer je najbolj zeleno. Blazno vesela sem, ker jo imam spet tko blizu. In veseli me, ker vidim, da si je fajn zrihtala, ker ima svetlo stanovanjce, ki diha, ker sem takoj začutila gut vajbrejšn, ker to mora bit, da rada pridem. In sva jedli češnje in pili čaj in se režali. In M. je imela vmes dve žehti, ne vem, a mamo to punce v sebi al kako, ampak men tud ni lepšega opravka kot dajat prat cunje (obešat pa likat pa ne). Ropot pralnega stroja me pomirja (2.).
Nazaj grede sem jo mahnila naravnost mimo Partizana, pod Hodževim oknom, zdej je že vse lepo zeleno, kar je OK, ker zeleno me namreč tud pomirja (3. - no, da ne bo zdej slišat, da sem ena nervozna piška in da se rabim nonstop kulirat, ne, to res ne), sem se vračala domov, ko je ugašal majski večer mimo Kuda, kjer je že kar živahno in to je prima filing, da prihajajo ta pravi meseci - no, da so že tu.
Skratka, zdej sem mirna, pravzaprav mi je že kar malo ravno, in jutri navse zgodaj nameravam na tržnico po jagode za prvo pomoč in po češnje, ki so še od gimnazije moje madgalenice. Potem bom naprej lepo rastla. In tako - v miru rastoč in rdeče češnje zobajoč - bomo preživeli še tako deževen vikend.
Za kosilo bo pa danes kar špinača. Ja.
23.05.2008 ob 09:39
uh, jaz tud rada dajem perilo prat. pa obešam ga tud rada. samo likanje bi prepovedala.
23.05.2008 ob 09:45
jst bi tud likanje prepovedala … sploh v poletnih mesecih … sam klinc, una zapeglana črta na rokavu mora bit
23.05.2008 ob 10:36
Perilo z veseljem perem, obešač in zlagam, likanje mi pa ne gre od rok. Pa še jebene likalne podlage ne dobim, pizda. Zadnjič sva jo že skoraj našla… na njej pa narisane neke jebene rožice (un vzorc za stare mame).
“Sej noben ne bo vidu, kakšno podlogo maš,” mi je rekla.
Ma briga me, jaz bom vidu in ne morem likat na tistem sranju, sej sem ja dec.
Hišna opravila so kul, sam, matr, zdej mam že vse usran, ne ker bi bil pacek, ampak ker ne pridem do tega, da bi z užitkom umil skret in posesal. Ja, jaz to delam z užitkom, ne vem kaj tiste deseperate gospodinje javkajo?!?
23.05.2008 ob 10:39
šefe: rokave zavihat pa na kolena, ni druge … užitek pa z drugimi stvarmi nadomestit
23.05.2008 ob 11:13
Al pa namesto drugih stvari angažirat babnico, jaz pa medtem gledam šport na TV, pijem pivo in odvržem usrane štumfe v kot sobe!
23.05.2008 ob 11:18
aja, pa itak, za užitek mora babnica na kolena!
Tako.
23.05.2008 ob 11:43
Kdo pa še lika dan danes? lubice, perilo se za par minutk zloži, preden ga obesiš in potem SKORAJ nič ni treba likat.
sicer pa, če si študentek brez likalnika in likalne deske, se vsega navadiš … res pa je, da sem komaj preživela travme, ki mi jih je to povzročilo. Pravzaprav jih še nisem. Čeprav ne likam rada.
Daj mi špinačo
23.05.2008 ob 11:52
jespa raj seksam kot perem…
23.05.2008 ob 12:28
šefe: ti si nepoboljšljiv romantik, prov res
šuška: špinače še zame ni nikol zadost … odstopim pa pire
lukc: jst tud … zato pa sem zdej tam kot sem
23.05.2008 ob 14:22
ah, pire … ob špinači zbledi njegova vrednost
uf, bom pa jaz kr ostala pri neseksanju, da ne bom tam ko sejdi
24.05.2008 ob 15:05
lahko bi se kaj oglasila … pod mojim oknom, ane
28.05.2008 ob 07:16
špinača je zdrava, ja
folna kislina pa to