Arhiv za Junij, 2008

Who the fuck is Billy?

Petek, Junij 27th, 2008

Evo ga:

Billyjev je več, tud Idol je, po potrebi so. Potrebni so.

Billy je sinonim za namišljenega prijateljčka že leta in leta. Billyju pišem, z Billyjem se pogovarjam, Billyja vprašam. Palica in korenček. Moja rama. Da nikol nisem sama.

Seksi kitarist s pobeljenimi lasmi,

frajer s potetoviranim hrbtom,

tjulen z žalostnimi očmi,

fuzbaler v trebuhu.

Billy je vse, Billyja sploh ni. 

Billy si ti. 

  • Share/Bookmark

restless

Četrtek, Junij 26th, 2008

Dva dneva na morju, pa sem kot prerojena, odlično se počutim in malo čez šest zjutraj sem imela zlikani že dve žehti. Ne vem, vandranje po mestecu malo čez mejo, ki naju je spomnilo na pregrešno Barcelono (v bistvu ne vem, zakaj, najbrž še najbolj zarad tistih starih hiš), sploh nisem čutila, da so mi zatekle noge in roke od vse tiste hoje, sploh nisem čustila žeje, najprej ne, potem pa sem spila dva litra vode. In komaj sem čakala spet se vržt v morje, ki je bilo prav zavidljivo toplo. Sonce pa zelo močno, saj sem še danes rdeča kot puran. Ampak kle nimam kaj, to mamo v krvi. Ne to, da smo rdeči, ampak to, da nas prvi dan na morju vedno opeče. In da se potem olupimo kot banane. To je družinska tradicija. Mi ji v hecu rečemo, da ‘je treba vsaj enkrat letno zamenjat kožo’.  :lol:

Zdej hitim delat tiste stvari, za katere med ‘navadnim’ delovnikom ni časa. Tkole je prima, ko nas je bolj malo. Ne vem, se mi zdi, da čim je en dan sredi tedna frej, folk takoj vzame cel teden dopusta. To mi je bilo od nekdaj hecno. Ok, razumem, če je frej torek al pa četrtek, da vzameš vmesni dan, ampak da se ti pa zdi, kt si uiber profitiral, če si zdele en teden frej, se mi zdi pa milorečeno smešno. Nima veze, moje mnenje. Skratka, telefoni so precej nemi in jst se ne pritožujem.

Tole bo en kratek teden in upam, da nama za vikend uspe še malo skočit na morje. Se mi zdi, da bo poletje spet prekmalu mimo, to je itak vedno, zato ga hočem izkoristit. Dolgi večeri na terasi, pa sprehodi ob Ljubljanici, kakšna dobra večerja na morju in take stvari ga daljšajo. Pogrešam še kakšno malenkost, ja, ampak verjamem, da pride. Kadar drviva v smer stran od doma, mi zaigra srce in sem srečna. Se mi zdiš čist drugačen in nov in se te ne morem nagledat. In vsakič, ko se vračava, ker vedno komaj čakava, da se tud vrneva, se veselim še bolj in sem še bolj srečna. In tudi če v tem svetu v resnici nisi nov in drugačen, se te ne morem nagledat. In ni ga večjega rajca, kot je, da greš in da se vrneš. Domov. Kot pravi en pregovor: Človek hodi po svetu, da išče, in se vrne domov, da najde. To je čista resnica in jst hočem celo življenje iskat in vsakič spet najdt. Upam, da mi nikol ne bo ratalo nafutrat tega svojega nemirnega duha.

  • Share/Bookmark

Mir in tišina (in v ozadju nekje fuzbal)

Petek, Junij 20th, 2008

Včerajšnji večer mi je dal mislit, me je zjebal do konca, v veselje mi je bila edino zmaga Nemcev, ki so prikazali res odlično igro, pa k vem za eno (matr, kva bi zdele napisala ‘pičko’), ki je včeraj med navijanjem skakala do stropa. To sicer ne bo blog o fuzbalu in Portugalci so mi drugač čist kul. Itak sem pa za Nizozemce, pa res nima veze, ker res ne bom o tem, ane. Ne bom. Ne.

Šle smo z babami v našo oštarijco na robu mesta, za mizo sredi zelene trave smo držale za roko B., ki je z modrico pod očesom in razbito ustnico sedela in je vrelo iz nje in bes in vsa druga čustva in ljubezen, ki je bila in ki je prinesla tudi slabo, je govorila o tem, kako ni bilo prvič, s stisnjenimi ustnicami je sedela tam in se je tresla. Vse smo z njo, tako kot smo bile v dobrem, smo tudi v slabem, in močno upamo, da bo zdržala. Mislm, da razlog je zadost velik. Ko je razlog zadost velik, ti ne bi smelo bit težko pustit in it. Zapustit. Kogarkoli.

Prijazni in uvidevni natakarji so nosili solate in pirčke in vode in so bili popolnoma neslišni in nevidni, me pa glasne in jezne, smo srebale ledene mehurčke in slane solze, smo lizale rane, medtem ko smo jedle melancane in radič in redkvice.

Nikoli ne bi smelo bit tako. Pa vendar je. In takrat je dobro imet prijatelje, tiste, taprave. Ki ne obsojajo brezveze in vsevprek. In takrat paše ledeni piš vetra čez rame, da ohladi vse, kar je rdečega od besa, bolečine, strasti, neba. Ja, ne bi smelo bit tako, pa vendar je.

Nikoli ne reci nikoli. Tokrat pa le daj.

  • Share/Bookmark

C’mon, Vilma!

Petek, Junij 20th, 2008

Vilma, dobrodošla!  :cool:

  • Share/Bookmark

En spokojen večer

Torek, Junij 17th, 2008

Cel dan je bil dež in sem bila huda in sem imela nevarno nervozne noge, matr, bi kam šla. Štirikrat sva bila že obuta in pred vrati, pa se je vsakič bolj uscalo, niti ne vem, če je kdaj resno nehalo. Na koncu sva se le naveličala.

Večer je miren, z Dodotom in Mirkotom v naročju gledam fuzbal, z mislimi smo bolj na tekmi Nizozemska:Romunija, Niki brca ko Ronaldo, šefe pa dela šmorn, da se malo pocrkljamo.

Grem še enkrat večerjat zdej. :cool:

  • Share/Bookmark

Kako prebolet ‘ljubezen svojega življenja’?

Ponedeljek, Junij 16th, 2008

Ne ene klinčeve poletne romance, ne nečesa, kar je trajalo par mesecev. Kako prebolet ljubezen, ki je trajala deset let ali več in sta se v resnici imela lepo? Kako prebolet nekoga, ki ga imaš še vedno rad, ki je del tebe, tvoj najboljši prijatelj, tvoja vsa zgodovina, če veš, da ne bo šlo in da nima smisla podaljševat. Kako odrezat? Kako odrezat nekoga za zmeri?

Se zaposlit, žurat do onemoglosti, jokat na ramenih prijateljic? Čakat, da čas naredi svoje? Se samouničevat, si v glavo vbijat, da je boljš tako, da je zunaj polno boljših?

Ena mojih najboljših prijateljic je po dvanajstih letih spokala kufre. Šla je, ker je bila to edina rešitev. Šla je še četrtič in tokrat, pravi, da za zmeraj. Ker se zadeva vedno ponovi. Čeprav ji vsakič obljubi drugače. Je rekla, prvič sem res verjela. Prvič še. In drugič. Potem pa v resnici ni verjela nikdar več. Ampak je vseeno odhajala in se vračala. Povprečno enkrat na leto. Prejšnji teden je bilo res zadnjič. Tip je alkoholik in ko se ga res preveč napije, je nasilen in takrat se ona dejansko boji zase. Pravi, da dobi čist motne oči, da gleda skoznjo. Pravi, da ga takrat ne pozna. Ampak potem je spet dolgo ok, jo razvaja, se vedno opraviči. Da ne bo nikol več dvignil roke nadnjo.

Yeah, right. Čim je tukaj še drugič, potem ziher pride še tretjič. In Sedmič. Pri drugič je treba spokat in it. Tud če boli za umret in je treba iz nule začet. In ja, še vedno ga ima neizmerno rada. In verjamem, da ima tudi on njo. Ampak to je treba enkrat nehat. Da se da spet začet. Živet.

Mislm nate, B. Ne hod nazaj.

  • Share/Bookmark

13.6.2008

Ponedeljek, Junij 16th, 2008

Prelomni datum. Sam da ne pozabim.

  • Share/Bookmark

Dragi Billy (9),

Petek, Junij 13th, 2008

pejva na nudelce!

:oops:

  • Share/Bookmark

Sadie’s kitchen

Četrtek, Junij 12th, 2008

Ker gre ljubezen v resnici malo tudi skozi želodec.

1/4 kile berivke + dva paradižnika

sesekljamo črne olive, zelene olive, trdokuhano jajce, dodamo koruzo

zalijemo z olivnim oljem (tale ma zraven okus česna), balzamičnim kisom, solimo, popramo

dodamo še kakšno piksno tunine in – evo!

za posladek pa še jagode in grenka črna kava s kapljico mleka ;)

do u love me?

:cool:

  • Share/Bookmark

Ja

Četrtek, Junij 12th, 2008

Očitno me tud tuš zjutraj ni zadost zbudil. Sem ravnokar opazila, da sem pod bele hlače oblekla pink gate z oranžnim napisom čez celo rit in ja, seveda se jih vidi skoz.

To mam očitno po mami. Zadnjič je šla v službo v dveh različnih čeveljcih, en je bil rdeč, en pa bel. :lol:

  • Share/Bookmark