Arhiv za Junij, 2008

Olga

Četrtek, Junij 12th, 2008

Sem imela najlepši namen danes napisat kratko zgodbico o eni ritki, ki gleda skozi okno, sam je ne bom. Se mi zdi, da že tko dvakrat zinem, preden enkrat premislim, pa naj bo tokrat po pameti – sem razmislila trikrat in ne bom niti enkrat zinila. Ha. :cool:

Upam, da se ne počutite preveč prikrajšani za moje podstrešje.

  • Share/Bookmark

Filane paprike

Sreda, Junij 11th, 2008

Obožujem jih. :cool:

  • Share/Bookmark

kalifornikejšn

Sreda, Junij 11th, 2008

Spet je sonce zunaj in že vidim, da bo vroče in to mi blazno paše. Sicer se malo sitno počutim in na robu joka, ne vem, zakaj, in me ima, da bi se usedla v avto, dokler še ni ful vroče in se zapeljala do Horsija na njihov lep vrt na kavo.

Res sem ena pisana žaba danes, zaljubljena do ušes, res si želim, da bi drvela, da bi razumela, ker me ni strah, da bi bila cela prelizana od popka do trtice, da bi bilo vse počasi, da bi si vzela čas, da bi se počutila res top. Kot je že bilo.

In bom preživela tud dopust sredi julija na Rodosu v družbi spet samih žurerjev in spedenanih pičk v zlatih petkah, jst pa z ogromnim trebuhom in temi velikimi očmi, bom preživela tud vročino, vse bom, samo če bom dobila že enkrat nazaj tist pofukani filing, ki ga še kar ni. Bom preživela, če bo nasproti mene en lep in vesel obraz, ki mi bo (brez besed) zagotavljal, da je prav tako kot je, in da je samo z mano lahko tako. Res bi rada nazaj tist ‘ti si pa tako lepa’. Pa ne mislm’ lepa’ v smislu lepote, ampak lepa kot samosvoja kot edina in samo moja.

Ker jst se ponoči zbujam, da te gledam.

  • Share/Bookmark

Tetka Sadie (II.)

Sreda, Junij 11th, 2008

Včeraj, par minut pred polnočjo, sem že drugič v enem mesecu postala tetka. Sinčka sta dobila tudi moj drugi brat, S., in njegova A. Čestitke!

Tri urce prej in dvoje vrat naprej pa je rodila fantka tudi že naslednja od mojih bab, draga T. Čestitke tudi njeni družinici!

  • Share/Bookmark

Ej,

Torek, Junij 10th, 2008

Trobentica, a so naju včeri Nizozemci razveselili, a?

:cool:

  • Share/Bookmark

Karamela!

Ponedeljek, Junij 9th, 2008

Eden najlepših vikendov je za mano, pa ne me vprašat, zakaj. Saj ne znam povedat, ampak tko sem se počutila 24/7, najbrž mal tud hormoni, vsega je bilo po malem, predvsem ful dobre hrane, špargljev, rib, ogromnih skled najbolj nežne berivke z olivami, kila češenj, bilo je tud nekaj pivca v dobri družbi, med ‘poletnim’ nalivom pod marelo sedeč v petek v družbi lanskega poletja in v soboto v dvoje, bila je tud že prva noč na novi natuzzi postli iz bež ledra in na stari oranžni rjuhi, bilo je precej fuzbala, obisk pri obeh bratih in enem nečaku in enem ’skoraj že tukaj nečaku’, pa vonj po pokošeni travi, ležanje na terasi in srebanje grenke mrzle kave z nogami visoko na naslonjalu in potem, ko je bil že večer in nebo že rdeče, da je skoraj zagorelo, sem, stiskajoč se v tvojem objemu, predla kot ena mucica.  :cool:

No, zdaj je pa ponedeljek in dejmo zakurblat, dejmo.  

  • Share/Bookmark

Nabijanje

Petek, Junij 6th, 2008

Hecno se mi zdi – no, v resnici bolj žalostno, kako se vedno najdejo ljudje, ki so polni nasvetov in so strašno pametni. In prepričani v to, da o vsaki stvari več vejo in da je edino tako, kot oni živijo, pravilno živet. Bljak. To so po mojem ponavadi ljudje, ki so s svojim lajfom nezadovoljni in ki sami sebe prepričujejo, da dobro živijo. V to se niti ne mislim spuščat, na koncu itak vsak polaga račune sam in samo zase, ni res.

Zadnjič se mi je izjadala ena prijateljica, da mama nonstop pritiska nanjo, da naj že ima otroka. Punca je stara 27 let, sredi učenja za pravosodni izpit, glih nafrišno preseljena v svoje novo in lepo stanovanje in blazno rada potuje. Nekdo, ki bi ji bil fouš takega lajfa, nekdo, ki bi si po vsej verjetnosti želel živet njeno življenje, ker dejansko se ima fino in ji čist paše bit brez odgovornosti, bi bil pameten in bi težil – ja, kva pa otroci, a ni že cajt, kaj pa, če jih ne boš mogla imet itd. Blage, res. Kaj pa če, kaj pa če? Kaj pa če bi šla jutri na tajske nudelce?

Sem ji rekla, posluši, ne obremenjuj se. Ko boš začutila, boš. Ko bo prišel cajt, boš vedla. Do takrat pa uživaj in živi po svoje. Pejt še kam, če si želiš, žuriraj. Itak, da ti bo večina zavidala, če greš za en mesec v Brazilijo, pa kaj. Nikol, ampak res nikol, ne bi smel nekdo naredit nečesa samo zato, ker so mu drugi tako rekli. Ker to je tvoje življenje in ti si tist, ki si boš nekoč očital, da si to svoje življenje živel tako, kot so od tebe drugi pričakovali in kot so ti drugi narekovali. Edino, kar je važno, je, da živiš po svoji vesti. In če imaš nekoga rad, je važno tudi to, da skleneš kakšen kompromis, ja, kar pa ne bi smelo biti tako težko. Če imaš rad. Seveda, na peščico ljudi, ki jih imaš rad in ki imajo tebe radi, se moraš ozirat. Njihova mnenja štejejo. Za ostale se mi pa, milo rečeno, ritmično jebe.

In zato je šele zdaj, po vsem, kar je bilo, in za kar vem, da mi je marsikdo (žal) zelo privoščil, ta pravi čas za določene stvari. In zato mi nikol ni bilo žal za nič, kar se je zgodilo, ker sem se iz vsega ogromno naučila. Ker sem se naučila, da je vse minljivo, če ne neguješ, da ni nič samo po sebi umevno, da ni nič za vedno. Da se je pa vredno trudit. Da je vredno verjet. Da ko te najbolj boli, da te potem kmalu tudi neha bolet. Da je treba cenit tud majhne stvari. Da je v življenju res tako, da se dobro z dobrim vrne, slabo pa s slabim, slej ko prej. Življenje prinaša en kup preizkušenj in ene so res zajebane. Ampak … Valovi in vetrovi so vedno na strani spretnih mornarjev. :cool:

Nabijam, ja.   

  • Share/Bookmark

Važno je imenovati se Tony

Petek, Junij 6th, 2008

Še en taprav dec, James Gandolfini.

  • Share/Bookmark

Katastrofa

Četrtek, Junij 5th, 2008

Na cesti, res. Včeri.

Sicer sem ena izmed tistih srečnic, ki na poti v službo nikoli nima gužve, ker se vozim glih v nasprotno smer (iz LJ proti Domžalam), ampak tisto, kar me (nas) je pa včeraj doletelo, ko sem mogla ob petih na drugi konec Ljubljane … Višek, res.

Šefe me je klical, naj kar štartam, da je tak zastoj čez center, da je v 45 minutah uspel pridet iz Trnovega komaj do Bavarca. No, sem mislila, da je nateg, pa sem vseeno kar šla od doma, pol urce prej, kot sem nameravala – skratka, štartala sem 17.10, ob 18h pa bi morala bit na brazilski v Tacnu. Odpade. Zabasalo se je že na Viču, ko sem zapeljala na Tivolsko. Ob 18h me je sredi Celovške že pošteno scat in od nenehnega stiskanja sklopke me je zagrabil tud krč v podplat. In ob polžjem lezenju naprej in hkratnemu tiščanju nog skupaj mi je ob 18.20 končno uspelo priti do pofukanega Tacna.

Jebela, v tem času bi bla lohk že v Poreču!

Skratka, hotla sem povedat, da globoko sočustvujem z vsemi, ki se vsako jutro na podobne nečloveške načine gužvate v službo, res :( .

  • Share/Bookmark

utrinek

Sreda, Junij 4th, 2008

Včeraj sva celo popoldne risala nekaj novih kosov pohištva, ki jih bo treba dat delat. Je že tako, da omare sčasoma postanejo premajhne. Sploh tista moja s knjigami, ki bo zdaj pridobila pol novega metra v višino in več kot meter v širino, kar pomeni precej novega čtiva.  :cool:

In končno nama je uspelo zedinit se glede odtenka zelene v kabinetu. Pomembna zadeva. Upam, da mi bo ratalo sforsirat še, da obesim na steno tisto mini slikco s kravco v temnozelenem okvirju. Se mi zdi, da bi prav imenitno pasala tja. :cool:

Potem, okrog devetih, pa sem ga s komolcem ruknila pod rebra in šla sva malo ven, v šlapcah, mimo sumljivo tihih Križank na pico in enega stisnit. Stara Ljubljana je bila polna, mize skoraj vse zasedene, razen tiste v kotu, ki je bila kot nalašč za naju. Tko je blo lepo, res, da sem imela kr mravljince po hrbtu.

In tista nevihta ponoči je prima sprala z ulic cvetni prah.

  • Share/Bookmark