Bižika*

 

Lepi jesenski dnevi so, zadnji popoldnevi so bili prav perverzno topli, spit kofe nekje na soncu al pa kar na domačem balkonu je lep privilegij, a ni res. Danes spet lahko naredim še en križec, da mi je uspelo priti do enega izmed bifejčkov ob Ljubljanici na kofe. Ne da bi mi odtekla voda in ne da bi izdihnila med potjo. Ker sopiham pa res izjemno.

Zdaj sem uradno že tretji dan na porodniški in mi je kar hecno, ker nisem navajena bit dopoldne doma. Sicer imam pa precej dela s pripravami in moram prav po pusijevsko priznat, da zelo uživam. Ne vem, a so hormoni naredili svoje, al so leta, al so to te micene roza žabice, mogoče pa samo moj ogromni trebuh – ampak komaj že čakam in prav odurno se raznežim, ko zlagam v predale te mini cunjice in si niti v sanjah ne predstavljam, da bojo Bižiki res prav. Pa ji bodo v resnici najbrž še prevelike. In ni ga lepšega, res, ko zvečer sediva na kavču in gledava, kako trebuh leze v levo in v desno, ker se tamala preteguje, kako se ji kolca, kako se odzove, ko ji kaj rečeva. Revci že orng zmanjkuje prostora, ona hoče pa migat. Tko kot hočem jst. Pa mi ne gre več prav dobro.

En kup nasvetov dobiš, pa kar letijo mimo, ker jih je preveč. En kup podarjenih oblekic, pa vseeno ‘moraš’ kupit še svoje, čeprav je že tistih preveč. In potem je treba to vse oprat na 60, pa brez mehčalca, pa dat na dvojno splakovanje in zlikat. Vsaj za prvič. Pa it v lekarno in trgovine in nabavit en kup pripomočkov, ki imajo trapasta in neseksi imena. Zloženci za popek, nastavki za dojenje, mrežaste gate, bombažni vložki, blazinice za v modrček. Te prešine – mojbog, a bom sploh še kdaj slastna?

Bo trebuh izginil, bo počil, se mi bo popek obrnil na ven, se bom sploh še znala pogovarjat o čem drugem kot o podiranju kupčkov in pranju slinčkov, si bom lahko še vedno vsake dva dni prala lase, si znala vzet čas zase, za pirček s puncami, čas za naju, se bo še našel čas za naju, za stiskat se v veliki postelji, al bo sedaj vedno nekdo na sredini med nama? In ja, tudi če bo vedno nekdo med nama, se bova še vedno najdla?

Ja, takele stvari razmišljam zadnje dni. In ni me strah poroda, ni me strah imet otroka. Moj edini strah je, če jo bom sploh znala prijet, to malo Bižiko, strah me je, da ne bi pozabila na vrat, da ja ne bi pozabila podpret glavce, ko jo bom stisnila k sebi, da bi se ji ja ne zlomil tilnik. Moji strahovi so – ah, kako značilno zame – bolj ‘Kill Bill’ strahovi. Ni me strah, da ne bi zmogla, ker zmorem veliko. Ker več, ko si naložim, več zmorem. In bolj, ko me boli, manj čutim. Znam pa zajebat pri preprostih in najbolj enostavnih stvareh. Znam pasti na ravnem.

Sicer pa se glede vsega pustim presenetit. Saj bo tudi ona presenečena. In tako kot zanjo, naj bo tud zame vse novo. Zato nisem prebrala niti ene knjige ali revije. Zato sem preslišala vse grde zgodbice o strašnih porodih, ki te raztrgajo od popka do trtice in te potem komaj sešijejo nazaj skupaj z dvajsetimi šivi. In o zajebanih babicah v porodnišnicah, ki bliskajo z očmi levo in desno in ti nočejo ničesar dat v žilo, samo da čim bolj trpiš. In grem rodit v Ljubljano, ki mamicam ni prijazna. Ker ti otročka pustijo čez noč in se ne moreš naspat. Klinc, pa saj je ne bom imela zato, da bi se naspala. Verjamem, da bo narava naredila tako kot je prav. In če bo tamala živahna po meni in ne bo spala, tudi prav. Taka sem tud sama. Bova pač veseli december in še kakšen mesec prebedeli. Mislim, da bom preživela, no. Saj sem vendar baba in pol. :lol:

 

*Bižika -> drobižek

  • Share/Bookmark

19 odgovorov to “Bižika*”

  1. black komentira:

    to bosta ziher tri babe, dva krat ena pa pol… pa ti računaj šefovo srečo in popito količino alkohola za na zdravje…

  2. coldhardbitch komentira:

    Hihi :) Amm, a pa je tole simbolična slikca bodija (sej se temu reče bodi, ne?)? Meni je strašansko všeč, namreč. Joj, roza mini stvari … V bistvu tkole razumem svojo mamo, ki se je komaj potolažila od takrat, ko sem se začela sama oblačt in vse rozaste volančke vrgla iz omare :)

    Verjetno sem že precej sluzasto osladna, ampak ta tvoja pripovedovanja so nadvse prisrčna, res.

  3. sadie007 komentira:

    black: hvala za kompliment in … spodbudne besede :lol: mislm, da kaniva tam nekje spomladi že prijahat kje mimo :P

    beach: slikca je zgolj simbolična … pa hvala za pohvalco, dobro dene ;)

  4. Mr. Mojo komentira:

    po moje boš kar milf ;)

  5. chef komentira:

    milf itak :)

    Da bi pa pozabila glavxo podpret? Jebela, tega zadnjič še jaz nisem pozabil, ko sem Zojo pestvou, ha! Pa sem drvar.

  6. seamus komentira:

    Odlično napisano, tko kot bi šel dva mesca nazaj (a komej tolk je …). In zanimivo, da nekatere mislijo, da je v bolnici čas za spanje in obiske…

    No kakorkoli, fajn se mej še te dni, pol se kr spremeni zadeva.
    Škoda edino, da imaš rok tako pozno, da bo že kratek in mrzel dan -> manj pohajanja zunaj, sploh v prvih mescih.

  7. sadie007 komentira:

    emmmm … mogoče da sem ’soooo last year’, ampak kaj je to milf?
    :oops:

  8. Nina komentira:

    ne skrbet, bodi ponosna na ta vzdevek :D

    supermama boš ;)

  9. troBENTica komentira:

    Če te ne vidim prej, bom navijala čez cesto. Zelo intenzivno. In potem pridem pogledat zložence za popek in te naučit še par neseksi izrazov :lol:

  10. ponosnamamica komentira:

    Nič bat, ko pride dete na svet, znaš vse. Ker je tvoje. :-) Moj mali je star 4 mesece in čas tako hitro teče… Drugač naj te potolažim, sem rodila v Lj in sem bila zelo zadovoljna. Sestre, bratec in babce, vsi fulllll prijazni. Res. Sem bila prvi večer sama v sobi, mali je spal,jaz pa ravno tako. :-)

  11. Nika komentira:

    kok z užiktom tole berem, ne moreš si predstavlat :) fajna mami boš pomojem. lahko ti rečem samo : you go girl ;)
    aja, in pohvalno da se nisi založila s knjigami in revijami. take mamice pol čist preveč komplicirajo. se mi zdi da ti ne boš ;)

  12. kalbo komentira:

    Brez skrbi. Boš še slastna, še bolj kot si bla do zdaj, če se ti bo popek obrnil na ven, bo padel nazaj not, glavico boš pa nagonsko podprla in ja, znala jo boš prijet, za stiskat bo pa tud še čas. Pri nas se najde pri dveh in se bo zagotovo tud pri treh :)
    Ljubljanska porodnišnica je pa OK. Ni ravno hotel, je pa porodnišnica na nivoju.

    Vso srečo.

    L

  13. sadie007 komentira:

    Mojo: hvala za razsvetljenje … zdej mi je šele nerodn :oops:

    šefe: hahaha, drvar!

    seamus: jah … moj šefe se je odloču narest škorpjonko, pa mu je ratalo …

    mailna: hvala … pa se priporočam za kakšne mini pink adidas trenirke … ko boš šla spet kaj v BG :lol:

    trobentica: ti pa tvoj popek :P

    mamica: takele stvari hočem/rabim zdej poslušat, ja :)

    Nika: hvala :)

    kalbo: slastno se stiskat, ja! ;)

  14. Mr. Mojo komentira:

    @sadie: naj ti ne bo nerodno.. to je bil – morda malce ponesrečen – kompliment, čeprav se še nikoli nisva videla. Kakorkoli, good luck and enjoy the motherhood and the milfhood ;)
    Pa pozdravi žabo, ko priskaklja…

  15. taam komentira:

    pred letom sem rodila sinka brez vseh medicinskih oslarij v slabih dveh urah. nič rezana, nič šivana, nič umetnih popadkov…..no, 2x sem zarjovela kot lev sred savane in to je bilo to. tiste, ki poroda ni strah in je na porodni mizi sproščena (no, se trudi bit sproščena), rodi kot po maslu. zatorej sadie bodi bond :)

  16. seamus komentira:

    @sadie – :lol: pr nama je blo tud po željah (na konc je blo še clo na rok!)

  17. irenca komentira:

    Kaj bi te blo strah. Your name is Bond. Sadie Bond. A se da bit bolj kulska in fajna mami, no?!

    Hmmm…aja…če bo nekoč premal oblekic in majčk… :roll:

    http://www.tshirthell.com/babyhell.shtml

  18. herr doktor komentira:

    ej, sejdi – ne seri! vse bo dobr ;) pravzaprav odlično :*

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.