Ušatki

Sam da na hitro povem, kako dnevi bežijo in hitjo (pre)hitro, tudi če si na dopustu. Danes je bil en naporn dan, pravzaprav je bil cel teden naporn, ker sem morala trikrat v službo, pa še se mi zdi, da bom morala it v nedeljo še enkrat. Res zadnjič, res. Nima veze. Sam zdej se pač hitreje utrudim, včasih me zjebe že najbolj nedolžen opravek. Da potem počivam celo popoldne.

Zjutraj sem kot vsak dan vstala ob šestih (ne se zgražat) in s šefetom prvič zajtrkovala. Ne vem, zjutraj ne morem spat, sploh pa ne potem, ko on gre. Sploh pa imam blazno rada jutra in obožujem najino skupno mežikanje v kavo navsezgodaj in brez tega ne morem živet. Žaba se, potem ko pojem rogljič z marmelado, itak zbudi in začne brcat, tko da grem pod tuš in se potem vsa namazana z raznimi žavbami, ki delajo lep trebuh, hitim še za kakšne pol urce stisnit pod odejco. Ampak te pol urce je v resnici strašno nemirne. Jst se delam, da spim, Bižika pa točno ve, da ne, tko da potem slej ko prej ena odneha. Al jst vstanem al pa ona neha brcat. No, torej – jst vstanem. :lol:

Do osmih sem že zlikala par stvari, ob pol desetih sem še enkrat jedla, nato pa sem se podala v boj in šla na CTG (no, kdo bi mene dohajal …). Čakala sem eno uro in pol, da sem – že vsa penasta od besa – prišla na vrsto in da je CTG pokazal, da je Bižika živahna (kot da sama ne bi bila opazila) in da morebitnih popadkov še ni. Potem me je sestra še stehtala in mi zmerila pritisk, ki se je končno začel dvigovat in zdaj je ‘idealnih’ 120/60. Za ‘vse to’ sem rabila tri ure presedanja po čakalnici. Da popizdiš. Sem šla ene desetkrat scat vmes. In bila spet lačna in žejna in rit me je bolela in hrbet tud in zelo težko sem se zravnala in pošteno sem že bila sitna. Sitna nezravnana bajsika.

Nazaj grede sem šla obiskat še mami, ki je nekje na pol poti od mene do zdravstvenega doma, kar je idealno za še enkrat jest in it lulat. Glede na to, kako sem že okorna v avtu, do mami še kar gre, ker je skoraj samo naravnost. Pri njej sem nabrala novih moči, potem pa sem šla domov delat kosilo, tortilje z zelenjavo in piščancem in kislo smetano. Vse skupaj me je pošteno zdelalo in popoldne sem vsa ovenela obležala na kavču. Kasneje je sledil še ta velik futer šoping, ob katerem so me oblajale še vse prodajalke (vsaka posebej) – joj, gospa, zdej ste pa res že lepo okrogla – potem pa so me še zadnjič pred D-dayem obiskale moje babe, ki sem jih bila – s poslednjimi močmi – zelo vesela. Narežale smo se do onemoglosti in spile par čajčkov, kavic in tud kakšno pivce, se malo pošlatale, se polupčkale, pomodrovale, kako zajebano se je razirat, ko imaš tak trebuh, potem pa so se razteple vsaka na svoj konec, pa vseeno ne daleč.

Sedaj je že pozen večer in sem sama doma in počasi ugašam. Kot kakšen zvezdni utrinek. Kadar sem sama doma, televizije nikol nimam prižgane, najrajš ob kakšni mini brljivki listam stare cajtenge, srebam kofe in uživam v tišini, dokler še je. In niti po stopnicah se mi ne da it dol do Saxa, tko sem upehana.

Lahko noč, ušatki.

  • Share/Bookmark

12 odgovorov to “Ušatki”

  1. šuši komentira:

    Lahko noč ;)

  2. seamus komentira:

    A ni prijetno koristiti zastonj zdravstveni sistem, ko se vsi na drugi strani iz tebe delajo totalnega idiota!

  3. Jazzy komentira:

    no pa le ne boš šla vnedeljo v službo :) )))))

  4. Nina komentira:

    welcome Niki! :D

    čestitke ;)

  5. irena komentira:

    oh, ne bo halloween child! :D
    čestitke!

  6. čebelca komentira:

    ohhh kok ma lepo ime :D pa lih na 26. ! kok lepo čestitam :D

  7. seamus komentira:

    Uuuuu, čestitke. Upam da ni blo problemov :D

  8. irenca komentira:

    Jejhata! Končno! :D Čestitke mamici! Pa očku Šefetu tut! ;)

  9. EnXeN komentira:

    Čestitke od nas treh! :-)

  10. vesna komentira:

    čestitaaaaaaam!

  11. slikca komentira:

    jejjj :)

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.