Arhiv za November, 2008

Prvič

Petek, November 28th, 2008

Niki je šla včeraj prvič k pediatru. :cool:

  • Share/Bookmark

Spomin(čice)

Sreda, November 26th, 2008

Je bilo malo bizarno, je manjkalo nekaj malega, ampak bilo veliko ostalega. Pa tud če nisem v celoti govorila resnice, ne takoj, pa tud če je v resnici vse tisto bila resnica, samo malo bolj pozna, se spomnim, nikoli ne bom pozabila, si rekel – mene vse to nič ne moti. Jst te vzamem celo in vso, z vso čustveno prtljago, s težkim tovorom na upognjenem hrbtu, jst te hočem, da te ozdravim, da te zacelim, da nesem pol te zajebane prtljage zate, dokler ne pozabiš, dokler ne zaživiš spet, z mano, drugače, na novo. In sva stala tam objeta ob štirih zjutraj, naslonjena na ograjo, ki je obdajala majhen ribnik – ne vem, če ni bil Brbotalnik, kar stala sva tam in si verjela. Ampak tisti hip, ko sem se zalotila, da so kljub vsemu lepemu moje nore misli pa vseeno odtavale nekam drugam, tisti hip sem vedela, da ne bo šlo, da mi je namenjeno, da me najprej še bolj boli, ker mora še bolj boleti, da potem vendar neha.

In kasneje, že globoko v drugem jutru, je globina za mojimi očmi še kar trzala. Ker ni bilo več solz – niti ene same, sem zavita v umazano rjuho jokala brez solz in praznega srca, ker sem že takrat vedela, da si ne upam.

In tud če sem zato mogoče pusi, mi danes ni žal, da si takrat nisem upala.

  • Share/Bookmark

Milina

Ponedeljek, November 24th, 2008

Gledava sneg skozi okno in te pogrešava.

  • Share/Bookmark

Dolgi koraki in dolgi kraki

Nedelja, November 23rd, 2008

Ne morem si kaj, da ne bi zavzdihnila – joj, kako lep vikend je bil, kljub neprespani noči. Počasi se vračamo v stare tire, sicer številčno okrepljeni, počasi se bo urnik očitno malo ustalil in po prvih začetnih kratkih sprehodih smo šli včeraj do M. na obisk, potem pa na dve uri dolgo vandranje. In ta lepa dolgonoga tamala se je junaško držala, ko sta šla mama in ata na prvo romantično kosilo v troje v Mkdonaldsa, nazaj grede pa sva si privoščila še take away kofi, ki ni bil sicer nič v primerjavi s starbucksom, mi je pa prijetno ogrel roke in počutila sem se kot da je ves svet moj.

Danes zjutraj sem šla z mami v šoping kot nekoč, ko še ni bilo otroka. Je sicer res, da sem v eni uri kupila pet puloverčkov in en hud zimski plašč in šla še na kavo, ampak saj tako na hitro sem nakupovala že prej, ker ne hodim rada po štacunah in ker mi je pomerjanje cunj prej safr kot užitek. In potem najdem pulover, ki mi je prav in ga vzamem v vseh možnih barvah in vzorcih. :oops:

Medtem se je doma samo (=šefe) posesalo stanovanje, oprala se je žehta in zamenjala se je posteljnina. In potem smo šli ob Ljubljanico sedet na sonce in na čaj, nazaj grede pa po ta dolgi poti čez Tromostovje in Prule domov na filane paprike, ki so bile dobre kot še nikoli. Ne glede na to, da so dnevi čedalje krajši in je zato kakšen tudi malo depresiven in čeprav me sivina naredi otožno, je vozičkanje tudi v temi čist ok in komaj že čakam pisane lučke in sneg in snežaka, da mu bom naredila lulčka.

Z jutrišnjim dnem se konča očetovski porodniški dopust in zdaj bova veliko sami. In – ja, imam cmok v grlu.
Saj bo šlo, mami.

  • Share/Bookmark

Hmm

Petek, November 21st, 2008

Se mi zdi, da že sumljivo diši po zimi. :cool:

Nč, grem rajš kr joško dat ven, drugač bom sam razburla Lukeja, ki ne mara plundre. Tega pa ne upam. Pusi jst.

Aja … Kam greste pa kaj za novo leto? :lol:

Upam, da mi je odpuščeno, neki me razganja.

Me – gone.

Ja. :oops:

  • Share/Bookmark

Nočem bit ti

Sreda, November 19th, 2008

Vem, da me bereš in da ti grem na živce. Vem tud, da si ne moreš pomagat in da te to jezi. Vem, da me ne preneseš, sploh pa ne preneseš tega, da mi gre trenutno fajn, zelo fajn. Sem ti samo hotla povedat, da jst na tej strani se smejem. Ne tebi konkretno, ker zate mi je žal, ampak celotni situaciji. Smejem se temu, da me nekdo ne mara, pa se vseeno dan za dnem futra z mano. Od vsega najprej, ko zjutraj prižge pc, skoči semle. Najbolj od vsega si želi izvedet – kako žalostno – kako sem JAZ preživela dan, vikend, vse. Saj res – kako sem sploh preživela. Kako, ko pa je tako fino slabo kazalo? Ti je srce igralo, ane. Je bila privoščljivost, vsaj malo, ko me je bolelo srce, ane?

Ti pošiljam še malo futra, ti sporočam, da se fajn držimo. Sicer malo spimo, ampak smo ok. Tamala je lepa in zdrava in živahna in veselje jo je pogledat. Tebi pa preveč težko rečt vsaj – čestitam. S stisnjenimi zobmi si želiš, da bi šlo nekaj narobe. Nekaj, karkoli. Samo naj me že nekaj zjebe, ane. Sam ti povem, da lohk pride karkoli, pa se bom znajdla. In ne mislm nič jamrat, ker mi je lepo.

Tko da – dej me no že počasi pozabit. Odmislit. Naj ne bom več prva stvar, ko prižgeš pc. Naj bom druga. Ne trudi se me dohitevat, brezveze. Najini življenji sta preveč različni, worlds apart, da bi ju lahko primerjali. Niti v sanjah ne. In jst sem čist preveč samosvoja, da bi hotla bit ti.

So long.

  

  • Share/Bookmark

Sleepless

Ponedeljek, November 17th, 2008

Te sleepless noči, ki me jezijo, ker se počutim nemočno, me po drugi strani neutrudno spominjajo na to, kako čas leti, kako hitro bo zrasla, ter hkrati raztegujejo noč do onemoglosti in jo delajo dolgo in bremzajo odraščanje in mi puščajo čas, da lahko tudi diham in si zapomnim.

  • Share/Bookmark

Plenice in joški

Četrtek, November 13th, 2008

Vsako jutro, ko ostaneva sami in še malo poleživa tam do sedmih, dvignem roleto za tri prste in gledam ven v sivino, gledam oranžno luč falične oblike in po eni strani mi je kar fino, da mi v takih turobnih dnevih ni treba nikamor. Da ni treba v vlago in meglo in dež. In ko bo tamala že malo večja, bo pomlad in bova lažje šibali naokrog. Ko se ustali en ritem. Ker trenutno ga še ni, oziroma je zelo okviren. In si niti ne upam za kaj dlje kot za pol urce kam šibnit, ker se včasih prej zbudi in potem tuli ko sto hudirjev. Če ni takoj joške. Sej šefe pravi – komot jo jst zrihtam, sam joške pa nimam … :oops:

Pridejo dnevi, ja, ko se mi zazdi, da je vse skupaj ena sama ‘plenice zamenjat in joške ven’ rutina in takrat sem malo otožna. Ampak se kuliram, da bo kmalu boljše, da bo kmalu kakšen fitback, da bo kmalu hranjenje namesto na dve na tri ali pa na štiri ure, da bo Biži kmalu večja in da se ne bom več počutila tako nemočne. Da si bom dala kavbojski klobuk na glavo in bova šli ven. Futrat race.

Sicer pa lepo rastemo in se redimo. Ona, ne jaz. Jaz kar kopnim … Tamala pa pridno pridobiva težo in polne ličke in ima lepe tanke noge in kilerske učke. Res jo je veselje pogledat. Res je veselje pogledat, kaj si (sva) naredil(-a). Eno tako mini bitjece, ki zaspi med nama in sanja čisto svoje strašne sanje. Medtem ko tvoja roka zatava na mojo stran in me najde in včasih jst najdem tebe in se brez besed primeva za roke in se tako drživa celo večnost.

Kako ste pa vi kaj, golobčki moji? :D

  • Share/Bookmark

Kemija

Petek, November 7th, 2008

Danes ponoči je bil pa mir, ampak sem se vseeno zbudila. Moja domišljija brez meja. Sem zrla iz oči v oči v majhno lisičko, ki je prišla s potiskane odeje in ti je lizala komolec in potem sem gledala obraz brez kože, ki si ti, ki se smeješ.

Zdaj bo že štirinajst dni, kar sem stala ob tujem oknu, bosa in v preveliki halji od polnoči pa do treh zjutraj in je bil zunaj veter in dež, držeč Biži v naročju v nekem tihem zavezništvu sem gledala dol na park, ki je počival v temi in sem si želela, da bi bila tam zunaj, ker se mi je zdelo še vseeno bolj prijazno kot tam znotraj. In potem sem zlezla nazaj v tujo posteljo, ki me prvič ni rajcala, zibajoča drevesa pa so s sencami risala film na bež steno in tisti hip sem se zavedla, ponovno, da je vse skupaj kemija in da bo minilo. In sem stisnila Biži k sebi, kot bi bila ti (pa saj na pol je, ane) in sem ji šepnila, še malo, še malo.

Ne vem, en tak predbožičen filing se me loteva. Želim si že okrašene smrekce in tvojih prostih dnevov, in zvečer, ko se kolone avtomobilov valijo mimo najinega okna proti centru po novoletnih nakupih, sem pomirjena in če zadiši še po palačinkah z brusnicami, potem imam vse.

Kot prvošolka nestrpno čakam prvi sprehod v lisičjem leder plašču.

Ja.

  • Share/Bookmark

Poštar zvoni dvakrat

Četrtek, November 6th, 2008

Danes sem že dobila pošto z ministrstva za finance, da je Niki vpisana v davčni register.

Me zanima, če bo tudi odgovor oz. odobritev za vrtec prišla tako hitro …

  • Share/Bookmark