Rok trajanja, ki ne traja

Razpizdili so me, ja. Pa ne prvič – če bi bilo samo enkrat, se najbrž ne bi usajala. Prvič je bilo že davno, ko sem v našem najboljšem sosedu v bližini mojega prejšnjega doma na polici najdla pakirane bukove ostrigarje s pretečenim rokom. Sem namignila prodajalki, ki je seveda prebledela, jih pograbila s police in odvihrala z njim v zaodrje. Brez besed. Na vse skupaj sem sicer kmalu pozabila. Potem se je začela mami pritoževat, da je že parkrat kupila mleko (navadno, ne alpsko), ki se je pokvarilo, preden mu je sploh potekel rok trajanja. Je rekla – zjutraj sem ga hotel dat v kavo, pa je bilo v koščkih … Na vse skupaj sem postala še bolj pozorna, ko sem v Maxiju (preden je bil preurejen), pri mesarju kupila kurji file, ki je, ko sem ga doma vzela iz vrečke, tako zaudarjal, kot lahko zaudarja samo pokvarjeno meso. Če bi imela čas in če bi se mi dalo drenjat nazaj, bi šla tja in ga vrgla nekomu v glavo. Hvalabogu za makarone s tuno, ki so rešili tisto kosilo. Od takrat naprej vedno preverjam rok uporabe. Skoraj.

V petek pa sem jih spet dobila po glavi. Nabavljala sva v Šparu in mimogrede sem na hitro vrgla v voz še pakirano marinirano kuro, sem rekla – no, tole bo pa za sobotno kosilo. In prideva domov, zložim vse ven in čist slučajno (le zakaj šele takrat) pogledam na etiketo. Rok uporabe 19.12. – torej do tega dne. Popolnoma me je razbesnelo. Ok, razumem, teoretično je bil datum dober, ampak ne razumem, a to je mišljeno, da se jo potem tisti dan poje? Ker midva sva nabavljala ob sedmih zvečer, a so jo imeli zato tam, da se jo speče za večerjo? Fakof. Ja, vem, da ni panike, če se tak izdelek poje kakšen dan kasneje, sva tudi ga. In je bilo vse ok, še brcam. Mi gre pa na jetra, da nas imajo ob vsej tej konkurenci še vedno za bedake in ne morem se izognit filingu, da sem po vsakem futer šopingu vedno znova nategnjena. In to ne za malo denarja.

Utrujena sem od tega, da je treba vsakič in vsemu preverjat rok trajanja, nonstop brat tiste etikete in bit na preži in bit srečen, če domov prineseš blago, ki je neoporečno. Ne vem, naj dajo nekam v kot en pult, napišejo naj – v akciji – tik pred iztekom roka in naj vse skupaj prodajajo za 20% cene. Utopija, saj vem.

Skratka, od sedaj naprej bom še bolj previdna. In še bolj huda, če jim spet uspe. Me nategnit. Iz mene so naredili zajebano babo, ki bo mrko zrla na police in preverjala etikete in težila, če bo kje kaj rizičnega. Je že tako, da vse skupaj ni poceni hec in drugič, prmejduš, da se bom vsedla v avto in jim pretečeno robo besno žugajoč prinesla nazaj. In jim zaračunala ure za izgubljeni čas, ko bi lahko … Ko bi lahko kaj drugega.

  • Share/Bookmark

7 odgovorov to “Rok trajanja, ki ne traja”

  1. maty komentira:

    za mleko sem se že zdavnaj navadil pobrskati po zadnjem delu police – tam so flaše, ki imajo daljši rok. Za navadni jogurt je vseeno. Če je še zaprt je lahko tudi teden za rokom dober. Sicer pa naj bi bila praksa, da je rok uporabe 2/3 ali celo 1/2 dejanskega roka. Torej, če za nekaj piše, da traja dva dni, je dobro kake štiri, konzerve, ki trajajo dve leti pa naj bii bile užitne še kako leto po tem ???

  2. Bashi komentira:

    Če so konzerve pravilno pripravljenje je rok trajanja lahko tudi 10 let, nebi se pa šel pozanimamt kako so pripravljene tiste v naših trgovinah…
    Sam sej veš kako je če je “kriza”, je treba porabit vse kar se da in zaslužit čimveč za hude cajte…

  3. šuši komentira:

    hehe, a se hecaš. Ko se meni to zgodi, grem nazaj … z mrkim pogledom. In ja, jaz sem tista, ki preveri vsako amppak VSAKO etiketo. Ker sem že dobila jogurt, ki mu je pred tremi dnevi potekel rok uporabe.

    Sploh pa je zadnje čase vedno več sranja v trgovini. Mesarja pa itak boli, ko mu gledam pod prste, kaj dela. Ker od afere v franciji več ne kupujem zapakiranega mesa, sploh če je začinjeno. Ne zaupam ljudem.

  4. chef komentira:

    Pizdiš.

  5. coldhardbitch komentira:

    Jst pa ful rada skisan mlek v wc zlivam. Moram še trest zraven, da grejo kosi ven.

    Dvakrat sem kupila dimljen sir, ki je bil čez rok. Najprej me je že vonj preplašil, da nadalje o okusu sploh ne izgubljam besed. Ew.

  6. seamus komentira:

    Jah morš bit zajeban. ne gre drugače. In bit skoz na preži.
    Drugač te nategnejo.

  7. chef komentira:

    Seamus ima prav. To, da mislimo, kako je danes lažje živet kot pred 5000 leti, je po mojem ena od hujših pomot sodobnega človeka.
    Res je, da so imeli takrat jebo. Mraz, zveri, neraznolika hrana, kosmate ženske, kasneje pa še Huni in ostali zavojevalci. Ampak to so bili pa tudi edini problemi. Zeblo jih je samo pozimi, zverin so se pač izogibali, Huni so prišli le sem ter tja, kosmatih žensk so se pa verjetno navadili.

    Kaj pa danes? Nategnili bi te radi vsakem koraku. Dejansko smo z delitvijo dela dosegli to, da je vsak predvsem strokovnjak za nategovanje na svojem področju. Ampak to področje je pa doteral. In tako prideš do tega, da če hočeš biti pametna in racionalna potrošnica, se moraš spoznat praktično na vse. Avtomehanika, kmetovanje, informatika, stomatologija itd.

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.