Eno leto

Danes sem po dolgem času kar dobro spala – to pomeni, da smo se zbudili samo enkrat. Vstali smo sicer potem že vsi malo pred šesto, ker … Jah, ata je šel v službo, midve sva se pa igrali, ane. Sicer pa zdaj ni več tako hudo, ker je tak čas zunaj praktično že dan. In potem se Biži zdi, da je treba bit že na vso moč aktivna.

Včeraj je bil tak lep dan. Precej sva bili naokoli, zdej odkrivam čist nove konce bližnje okolice, imam novega zelenjavarja med trnovskimi bloki, ki mi zmeri že na delč maha, čakam, da bo sonce posijalo na vrt Saxa in takrat si bom prav rada privoščila dopoldanski kofe. V miru. Po kosilu smo šli še skupaj en krog, pa na takeaway kofi, sem si na hitro ogledala tud izložbo Štifla, majo že sandalce v njej, jupi. Potem sva v DM-u nabavla še nekaj malenkosti in se prav nostalgično mimo mojega nekdanjega faksa vračala domov. Kasneje sem šla še z mami v mesto, me je peljala na tortico, je rekla, katastrofalno suha si, in ja, sem pojedla kremšnito, in ja, sem pol ure zatem doma še večerjala, in ne, nimam niti kile več. Mislm, da jih tamala vse spije.

Nemirno čakam, kaj bo prinesla pomlad, mogoče krajše lase, mogoče drugo barvo, mogoče nove sandale, prvi zobek, športni voziček, nov cd U2-jev, prvo morje s tamalo, kaj vem, kaj bo. Mi je tud hudo, ja, ker vem, da bo odnesla tud porodniško Otice, s katero zdej precej vandrava skupaj (jao, kako je leto hitro naokrog), hudo mi je, ker čutim, da bo odnesla tud mojega že skoraj sto let starega dedka, ki je bil do pred dvemi leti s svojim kabrioletom pravi ljubljanski fenomen, sedaj pa žalostno hira in se poslavlja.

Ja, nekaj prihaja in nekaj odhaja in leto je naokrog. Lani takle cajt smo bili v Egiptu, smo pred spanjem še brezskrbno spili kakšno pivo in potem mirno spali, dokler nas ni zbudilo toplo sonce. Že pred zajtrkom smo sedeli na terasi pred apartmaji, hlastajoč za svetlimi dnevi, Oti je bila v 7. mesecu, jst pa v drugem, in tisto poletje sredi marca smo večino večerov preživeli v debatah, kako bo potem. Potem sta braco in šefe ob flaši viskija še pozno v noč posedala ob bazenu, midve pa zmahani od hormonov in vsega zaspali. Jst še na trebuhu.

Letos pa … Bo treba dat najprej mladino spat, pol si bomo pa mende že uspel kakšno pivce odpret, ane. :cool:

  • Share/Bookmark

5 odgovorov to “Eno leto”

  1. šuši komentira:

    sejdi, ti prav zmeraj poskrbiš, da jazratam čist sentimentalna. Če pa se boš še kaj potikala okrog tvojega nekdanjega faksa pa se daj tak, da me boš srečala ;)

  2. chef komentira:

    Zelenjavar med trnovskimi bloki je car!

  3. irena komentira:

    štiri kremšnite na dan! irena’s orders! :cool:

  4. sandokhan komentira:

    Ampak res, tale zelenjavar je legenda! Prav vsakič, ko grem mimo me spravi v dobro voljo. Komej čakam, da bo mel jagode…

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.