Teror na avionu – da ali ne?

Današnji petek, upam, bo miren. Šefe je šel malo ven s prijatelji, tamalo sva skopala in nafutrala, zdaj pa spi. No, občasno je sicer slišat kaj na babyfonu, ampak se mi zdi, da so to samo sanje, si želim, da ne bi bile nikdar tako bolne kot so moje.
Tv sem že zdavnaj ugasnila, okrog vogala pa piha orkanski veter in zdej poslušam roloje, kako ropotajo. Milina, res.

Dopoldne sem preživela na zmenku z eno mojih omiljenih lubic, moram rečt, res, sva hotli na kofe v Saxa, kelnar nama je celo pomagal nest voziček notri, ampak kofe sva pa – se spet opravičujem – spili bolj ko ne v stoje in na eks, ker se je tamala razhudila in sva se kaj kmalu pobrali. In kelnar je spet pomagal nest vozek ven. Ne vem, teži mi, da bi vztrajala nekje, če mi otrok tuli. Ko še nisem imela otrok, mi je šlo to pri drugih na živce, zdaj pa nočem, da jst teroriziram druge. Ki pridejo v miru na dopoldanski kofe. Sva šli pa zato na romantičen sprehod. Njen baje prvi od srednje šole naprej. Nama je šlo zavidljivo dobro. :oops:

Kakorkoli … Sva se zadnjič s šefetom pogovarjala, kako z dopustom. Zdaj, ane, k je dete pri hiši in vse to. A it kam z avionom al ne. Mal me skrbi, da bi se Biži celo pot drla in bi je bili že vsi siti, nama pa bi bilo nerodno. Saj poznamo tist očitajoč pogled, ane – a lahko že enkrat utišate svojega otroka. Pa na drugi strani ali jebi-veter pogled – pač, malo joka, kaj tako buljite, otrok je vendar – al pa obupani pogled (tak bi bil najbrž moj) – najraje-bi-se-v-tla-pogreznili-s-tamalim-vred.
Po drugi strani pa – klinc, lani, recimo, ko smo šli v Egipt, je bil na avionu en mulc, ki je tulil vse tri ure leta skupaj. Pa smo preživeli. Sicer je bila peklenska muka, ker je bil res razvajen in zatežen smrkavec, ampak je šlo. In tastari se niso sekirali. Pa ko sva šla iz Izraela, je ena deklica tud vreščala ko sam hudir. Da ne govorim o letu iz Barce, ki se je vlekel bolj kot katerikoli čezoceanski. Ampak – preživeli smo in zakaj ne bi sedaj tudi mi nekam šli, saj bodo drugi tudi. Preživeli. Problem je le, da jst nisem tak tip človeka, da bi se mi žvižgalo, če vidim, da sem jst tista, zarad katere so vsi živčni. In ne bi rada potem v paniki utišat Bižiko mahala po avionu z joški in ji mašila usta in bila vsa prešvicana in nervozna. Ne vem, če je vredno tolk enih živcev, samo zato, da bom šla ja v svojo ljubo Grčijo. Kaj pa vem. Saj ne rečem, mogoče bi pa – cukrček, celo pot spala. Angelček moj. Mogoče bi zaspala – o, naivnica jaz – že na Brniku in bi spala vso pot do apartmaja in še potem kakšno urco. Mhm. Mogoče. Mogoče bi šli pa letos raje kam bolj v samoto, recimo v kakšno hiško sredi gričev v Toskani.

  • Share/Bookmark

11 odgovorov to “Teror na avionu – da ali ne?”

  1. Snowblind komentira:

    Ja … pomoje je kul it :smile: … mogoče bo pa frocu v užitek :wink:

  2. seamus komentira:

    Na poti na Tajvan sem razmišlajl kaj narediti v primeru, da otroka ne morš umirit.
    Pomoje bi stisnu zasilno zavoro!
    Mislm groza me je, ker enostavno ne moreš jt vn! Da bi se z vozkom šetal gor pa dol po letalu…
    enostavno si ne predstavlja, da malo zgrabi ideja, da ne bo več v naročju. Se napne, kar se da in dretje do onemoglosti. Dobesedno!

    Itak pa pravjo, da do enega leta ni priporočljivo, ker je razlika v tlaku prevelika. Se mi zdi, da je nekaj takega.

  3. pet-in-g-seks komentira:

    ljudje morajo razumet, da mali otroci pač jokajo! in pika! :-)

  4. minnie komentira:

    Otroci ponavadi jokajo, ker ne znajo izenačit pritiska v ušesih. To se enostavno reši s tem, da mu daš piti; s požiranjem se namreč odpira tudi Evstahijeva cev.
    Za jokanje iz neznanega vzroka pa nimam nasvetov :D

  5. troBENTica komentira:

    Matr, par ur, pa te že kar pogrešam :smile: In je bil sprehod, še boljši, če bi bil bolj egoističen – zame. Marc Chagall te pozdravlja, te je pogrešal v tisti tišini in eksploziji barv. Dete je čudovito, mama še bolj. Grem žurat, prespat vikend, tebi pa privoščim Toskano in soseda na 10 kilometrov. Na poletje, na večere ob kozarcu vina in veter, ki boža in ne spodbija. Dobro jutro.

  6. irenca komentira:

    I vote for Tuscany! :cool:

  7. chef komentira:

    Zakaj pa ne bi pli v Ankaran ali v Poreč :lol:

  8. šuši komentira:

    jaz sem z Irenco :D ne vlač bogega otroka na letalo. Še menje težko bit tri ure pri miru, kaj šele tiho! ;)

  9. flajer komentira:

    toskana .. maj fejvorit ..

  10. tejkla komentira:

    mi smo šli v pariz, pa je blo čist kul. mali je bil cel let na joški in to je to.če se vam gre z letalom, pa pejte. ponavadi starši bl kompliciramo tamali pa vse skupej zlo dobr prenašajo, tko avion kot avto. :)

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.