Arhiv za Avgust, 2009

Imeti ravnotežje

Nedelja, Avgust 30th, 2009

Jst že ne bi upala it na tale wc lulat. Po mojem bi rajši počepnila zraven. Al pa v grmovje. Al pa zraven grmovja. Kamorkoli.

  • Share/Bookmark

Zdravilni vikend prihaja ali Adijo

Četrtek, Avgust 20th, 2009

Pa je prišel ta četrtek, ko se je vse vsaj malo zjasnilo. Kljub slabemu se je danes še najbolje razpletlo, kar se lahko. Zdaj smo si vzeli vsak par dni zase, da si malo še sami in vsak po svoje poližemo grde rane in potem, smo zmenjeni, se dobimo v nedeljo spet doma, ker ljubo doma, kdo ga ima, in v ponedeljek bomo štartali na novo in se nikoli več (ali pa vsaj čim manjkrat) spomnili na tale teden, za katerega si moja družinica želi, da bi ga nikoli ne bilo.

Šefe jo je s fanti popihal na morje za par dni, me gremo pa v Bohinj, če bo kaj hladneje, spat in jest. Rabimo malo časa in potem – se že zdej veselimo – gremo naprej.

Z veseljem vam že danes kličem: lep vikend vsem!

  • Share/Bookmark

Heartbroken

Sreda, Avgust 19th, 2009

Torej … Po krvavitvi v nedeljo in po tem, ko sem bila na urgenci, sem do danes čakala na kontrolo. Upajoč, da se bo vse skupaj samo izluščilo in da ne bo treba, da me čistijo.

Zjutraj sem šla dat kri. Hormon, ki nakazuje nosečnost, je lepo upadel, ultrazvok pa je pokazal, da se ni vse izluščilo ven. En mini košček nečesa, kar je mogoče hotelo bit mini Billy, nekaj 1,2 mm velikega je ostalo. Ko sem slišala, kaj vse me še čaka, sem se dobesedno sesula tam na sredi ordinacije, sesedla sem se na tla in jokala in nisem znala razložit dvem zdravnicam in trem sestram, ki so bile ob meni, zakaj jokam. Sem rekla, pa sej mam doma že eno punčko, lepo, zdravo. Pa sem vseen žalostna. Nisem bila pripravljena na vse to, človek na take stvari nikol ne more bit pripravljen. Tud če je blo vse skupaj sem ena mala pikica, stara ene švoh sedem tednov. Ta pikica je namreč že dobila ime.

Potem sem dobila injekcijo za krčenje maternice. Da bodo prišle še danes močne krvavitve, so mi razložili, da mogoče bo le šlo brez abrazije. So že prišle, precej me zaliva. Čakam in upam, da z njimi odplakne tud tisto, kar je še ostalo. In zvečer grem še po eno injekcijo. Da bom še bolj krvavela.

Zjutraj me čaka ultrazvok, da bodo videli, če sem dovolj krvavela. In če se bo na njem še vedno videlo tisti mini košček ne-vem-česa, potem me čaka ta prav splav. Menda bom šla kar direkt gor, ti dajo narkozo, potem bom hitro fertik. Še isti dan bom šla najverjetneje domov.

Precej sem sesuta, ampak se držim, oba s šefetom se drživa – zarad Bižike. Veliko sva že preživela in tud to bova, ljudje preživljajo še velik hujše stvari, pa niti Bižike nimajo.

Ampak vseen … Vseen se bom pa še dolg vsako leto aprila spomnila, da bi z nami moral bit en mali Billy. In zmeri me bo zanimalo, kakšen bi bil.
(hecno, kako skos pišem, da bi bil fantek, pa sem ziher, da bi bla spet punčica)

Držte pesti, da se jutri zbudim.

So long,

Sadie

  • Share/Bookmark

Mini Billy(ja) ni več

Nedelja, Avgust 16th, 2009

Danes zjutraj sem močno zakrvavela.

  • Share/Bookmark

Med enim in drugim trebuhom

Petek, Avgust 14th, 2009

Ždim v miru in tišini, tamala spi, edin brat me je zmotil, ker je klical na pomoč pod balkonom – če imam kaj plastičnih kozarcev. Seveda imam. :cool:

Še zmeri ne morem verjet, da bo spet trebuh, skor vsak dan ga pogledam v ogledalo, če je že, pa ga še ni, in kar ne morem verjet, da bo spet vse od mini začetka naprej, se pa zelo veselim. Si kar predstavljam, kolk izmed vas se je prijelo za glave in debelo zinilo, o šit, Sadie bo spet mama. No ja … Pred par leti tud sama ne bi nikol verjela, da bodo dojenclji. Sem vedno mislila, da bom zmeri samo teta. Ampak tud moja mami je nekoč tako mislila. Pa smo trije.

Sej malo sem zadihala vmes, je bilo malo morje pirčkov. Med enim in drugim trebuhom in takoj po joški. Slaba dva meseca pirčkov, solidna količina đeka, nič cigaretov. Pa karpačo, najbolj nežen in prosojen. Mičken je blo.

Počutim se super, slabo mi ni nič, edino na jok mi gre – isto kot prvič. Ob najbolj bednih stvareh, ob najbolj neprimernem času in seveda brez razloga se začnem kisat in potem mi je neizmerno nerodno. Recimo zadnjič, ko smo bile z babami v piceriji. Saj ne vem, katerega otročka smo že zalivale, al je bil baby shower za Tavelko M, al je bilo za Lukca al kaj, itak se je večer razživel, ko sem še jst izčivkala, da prihaja mini Billy, skratka, sredi debate o riti naše J. (nima veze, byegones), sem začela jokcat. In so se stopile črne trepalnice, jst pa – neeee, sej sem ok, ma nič ni, je že ok in bla bla bla. Hvalabogu za moje babe, vsega s(m)o že navajene.

Da zaključim in grem spat in si še prej obrišem solze: moja družinica se pogumno veča, nekaj pivca sem spila vmes, za hip ste me videli brez trebuha, zdej pa grem v nove boje. Še bi. Vse. In tud bom. Tud s trebuhom in malo cmerava. Kaj pa vi?

  • Share/Bookmark

10.8.

Ponedeljek, Avgust 10th, 2009

Dober dan, danes je moj rojstni dan!

In najlepše darilo, kar jih bo, pride drugo leto zgodaj spomladi.

Sej pravm, nikol ni preveč roknrola. :cool:

  • Share/Bookmark

Fcuk

Petek, Avgust 7th, 2009

Vinnie Jones, nekdanji pro fuzbaler angleške lige, zdej pa tud igralec, med drugim v Lock, Stock and Two Smoking Barrels.

  • Share/Bookmark

Zaščiteno: Pravljica

Torek, Avgust 4th, 2009

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:


  • Share/Bookmark

Avgust, moj mesec

Ponedeljek, Avgust 3rd, 2009

Avgust je že in pol poletja je mimo in do sedaj je bilo lepo. In drug teden je moj rojstni dan. Avgusta pridemo levčki na svobodo. In jst … Jst sem v podznaku mende še škorpijon. In – a upa it kdo z mano na pivo? :lol:

Je bilo nekaj morja, zgodnje junijskega, ko je še zeblo, ampak so bili pa dnevi najdaljši, ko je pihalo in rezalo, pa sva vseeno pila pivo, je bilo morje pozno junija in sredi julija, vsakič malo, pa vedno bolj vroče, tudi preveč. Malo sem se hladila tud v Bohinju, malo, čeprav sem pričakovala bolj konkreten hlad. Hlad, ki bi bil, če bi bil lahko barva, svetlomoder. Pa ni bil. Tudi v Bohinju je poletje. Jutra so bila res prima hladna, večeri pa le za odtenek bolj, čez dan pa kar solidnih trideset. In sva spet sedela na pivu in meni se res zdi, da je bil dan že malo krajši.

Zdaj pa sanjam še o dveh stvareh, o solo vikendu v Amsterdamu, za katerega, če se že ne bo zgodil meni, se bo pa tebi, in upam, da ga boš prehodila in predihala tud zame. In sanjam o o potovanju z avtodomom, nekam proti Portugalski bi šli, s tamalo, nekam, kjer so visoki valovi in mrzlo morje, kot je bilo zgodnjega junija. Sanjam konstantno premikanje in nikoli ustavljanje, neskončne pečine in nedosegljivo morje, slane lase, mivko v postelji in – stari dobri zemljevid, ne gps.

Zunaj pa lije in menda bo nevihtna noč.

Naj bo. Naj umije že ta zgonjeni asflat.

  • Share/Bookmark