Arhiv za November, 2009

Zbujena

Petek, November 27th, 2009

Trenutno počivam. Včeraj sem malo pretiravala, sem se preveč dobro počutila in bila posledično preveč aktivna, tako da danes me malo boli trebuh in krvavim. Ampak operacija je uspela in pacientka ni umrla.

Tamala spi dopoldanski spanec, jst sem pa tud zlezla med rjuhe, z računalnikom na trebuhu in vročo kavo na omarci. Vse imam v bližini. Edin tebe ne.

Upam, da mi nikol več ne bo treba it v bolnico. Groza je gledat vse tiste reveže, medtem ko prideš sam samo po – hvalabogu – manjšem opravku. Zraven mene je ležala ena revca v 17. tednu nosečnosti, krvavela je, grozi ji splav, operacija jo čaka in ležanje do konec nosečnosti. Nisem nič jamrala, ne bi bilo okusno.

Zdaj me čaka en miren vikend – a niso taki vsi vikendi mojega življenja, potem pa normalno spet naprej. Vesela sem, da je tole za mano.

Veseli december … prihajam!

P.S.: A kdo ve, kje bi se dobil une pisane lučke za okrasit teraso – s tavelikimi oldfashioned žarnicami? Šefe bo hud, jst pa hočem mal kičastega lasvegas vzdušja. Letos res.

  • Share/Bookmark

Veseli december je pred vrati … jst pa tud

Nedelja, November 22nd, 2009

Tale vikend, ki je minil, kot bi mignil, me je spomnil na ene stare čase, za katere se mi zdaj zdi, da jih sploh nikol ni bilo. Čase pred žabo.
Končno sva se opogumila in šla na prvo večerjo v dvoje, po dobrem letu sva se okorajžila, pusija, in moja mami je prišla in midva sva šla. Sem naju bodrila celo pešpot do najbližje oštarijce, da prmejduš, če je spravla gor tri otroke, bo pa mende že spravla tud Biži spat. In jo je. Sms ‘Bižek spi’ je prišel deset minut zatem, ko sva se vsedla za mizo in si naročila. Potem je zlaufalo. In midva in vino. In me je močno pomirilo. Da še znava. Uživat in ne govorit o plenicah.

Močno potešena sem se prebudila v sobotno jutro in komaj verjela svojim očem, ko sem pogledala na uro in je bila že sedem. Tak mir do sedmih. Nebesa. Preostanek je minil malo na tržnici, pa na kosilu Pr škofu, na kofetku, na obisku, vsega po malem je bilo in v soboto in v nedeljo.

Zdaj je že pozen večer in jutrišnji dan bo kratek. Malo sem nervozna, ker v torek odhajam na tisto mini operacijo v Mursko Soboto (a zakaj v MS? Ker se v LJ čaka pol leta …), dva/tri dni me ne bo in pogrešala bom tamalo in strah me je in mam filing, da grem na konec sveta in da se mogoče ne bom nikol več zbudila. Drama queen. Me. Oujea.

Za par dni se torej poslavljam, puščam male okrogle in slinaste ličke v varnem varstvu pri očiju in grem v boj. Mislm, hvalabogu, da mi ni treba dajat čez kakšnih res tapravih operacij in bolnic, vsak dan se zahvalim, da smo zdravi in da nam tega ni treba. Še tole ne bi šla, če ne bi bilo nujno, če si ne bi želela še enega smrkavčka, enga bratca al pa sestrice za Biži, če se mi ne bi zdelo sebično imet edinkice, ker sama vem, kakšna sreča je imet brate in odraščat v ‘veliki’ familji, če ne bi bila res ziher, bi vsemu skupaj pokazala ta srednjega in ostala doma in si žvižgala dalje in k sebi stiskala to, kar imam. Tako pa je včasih pač treba opravit tud kaj zoprnega in samo želim si, da bo hitro mimo in da bom kmal nazaj.

Grem zdej. Spat, v torek pa navsezgodaj proti Prekmurju. Potem bo pa že kmalu veseli december. In vesela jst. In pisana smrekca in lasvegas lučke. I’ll be back.

Ja.

  • Share/Bookmark

Dragi Billy (11),

Torek, November 17th, 2009

Dragi Billy,

ti pišem, ti jočem in upam in vem, da bom geslo že do jutra pozabila. Ključ je vržen stran, ampak odleglo pa je. Ne morem dat vsega ven zastonj, da se filajo egi in vse drugo, ne gre tako, moje srce ni vedno in celo na dlani, ga je pa velik kos. Ampak vedno manjši.

Prihaja teden, ki bo zajeban, potem pa nameravam zadihat, orng, se zahvalit in šibat dalje. Nameravam še presenetit, vse, ki so kdaj dvomili vame, ki so zmigovali z glavo, kako bom, ki so namigovali, da sem nesamostojna in vse tisto. Ha, pojma nimajo.

Mogoče bodo namesto mene cele videli samo eno črto, tako hitro bom šla mimo, ne bo časa, da bi jih slišala, prevečkrat sem jih že, moram pa vseeno priznat, da sedaj, ko dajem vse tole čez … Marsikatera prej še kako pametna p(t)ička je utihnila, ko je zdaj slišala in se je hitela ugriznit v jezik, prisegla je, da vzame vse nazaj, samo naj ji ne bo treba plačat.

Ok. Ni popravni izpit, vanje ne verjamem. Lahko pa dam še eno šanso. Mičkeno skeptična sicer bom, ampak, ok, dam še eno šanso.

Nočko.

  • Share/Bookmark

Zaščiteno: Moja brata, velika ljubezen in jst – egoistična svinja

Torek, November 17th, 2009

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:


  • Share/Bookmark

Matches

Sobota, November 14th, 2009

Sence, ki se premikajo v levo, se premikajo hitreje.
Šibe.
Šibice.

  • Share/Bookmark

Đogurt

Petek, November 6th, 2009

Moj trenutno najljubši. Pol litra. :cool:

  • Share/Bookmark

Obljubljena dežela

Torek, November 3rd, 2009

Pa kje vsi te ljudje živijo, ki skos v šlapcah hodijo, ki pijejo starbucks, predavajo književnost, in gledajo skoz velika okna, ki imajo mivko, na tone slednje, pa verande, pa kilometre zavitih in še več kilometrov ravnih cest, ki jejo napol surove hamburgerje in … Kalifornija, here I come.

Klinc, še vedno sem – kot vsak torek – nesramno pod vplivom zadnjega dela Kalifornikejšna, še vedno pod vplivom kratke ponedeljkove noči, ko sem se spet neusmiljeno mučila in se spraševala, kako/zakaj eni pa lahko tako srečno kalifornikejšnsko živijo nonstop. In ali je vse to res sam v filmih/nadaljevankah.

It’s showtime. :cool:

  • Share/Bookmark