My name is Bond. Sadie Bond.

Trenutno počivam. Včeraj sem malo pretiravala, sem se preveč dobro počutila in bila posledično preveč aktivna, tako da danes me malo boli trebuh in krvavim. Ampak operacija je uspela in pacientka ni umrla.

Tamala spi dopoldanski spanec, jst sem pa tud zlezla med rjuhe, z računalnikom na trebuhu in vročo kavo na omarci. Vse imam v bližini. Edin tebe ne.

Upam, da mi nikol več ne bo treba it v bolnico. Groza je gledat vse tiste reveže, medtem ko prideš sam samo po - hvalabogu - manjšem opravku. Zraven mene je ležala ena revca v 17. tednu nosečnosti, krvavela je, grozi ji splav, operacija jo čaka in ležanje do konec nosečnosti. Nisem nič jamrala, ne bi bilo okusno.

Zdaj me čaka en miren vikend - a niso taki vsi vikendi mojega življenja, potem pa normalno spet naprej. Vesela sem, da je tole za mano.

Veseli december … prihajam!

P.S.: A kdo ve, kje bi se dobil une pisane lučke za okrasit teraso - s tavelikimi oldfashioned žarnicami? Šefe bo hud, jst pa hočem mal kičastega lasvegas vzdušja. Letos res.

Objavljeno dne 27.11.2009 ob 10:20 Zapisano pod: In B(l)ond\'s twisted mind .... Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.