Arhiv za December, 2009

Merry Xmas, Sadie

Petek, December 25th, 2009

Tole je pa čist sam zame mal, za božič, ker sem bila pridna, za lepe praznike. Za dneve po božiču in po praznikih. Tud če ne bom pridna. Za vsak dan, za skos. Oja.

Simply the best. :cool:

Želim vse lepo tud vam. Le pogumno.

  • Share/Bookmark

Ho-ho-ho

Petek, December 18th, 2009

Tak mir je zdele, šefe je šel na pivce, tamala je ugasnila, tv tud, srebam jogurt in malo mislim na tale moj blog, ki ga zanemarjam, mislim na popko, ki sem ji dolžna kuhančka, na M., ki sem ji dolžna Saxa, na T., ki je šla s tamalim nazaj v porodnišnico, ker je dobil zlatenco, na brata, ki je sam doma s ta starejšim sinkom in ju čaka, na ta druzga brata, ki ma bolanga otročka in ga čaka dolga noč zbijanja vročine, na božič, ki je zadnja leta čist drugačen, pa kako ga še vedno komi čakam.

Pri nas doma smo zmenjeni, da se ne obdarujemo, mislm, med brati in svakinjami, mami kupi malenkosti za vse, drugače pa si nismo želeli, da bi se te prazniki, ki morajo minevat v miru in v krogu familije, spremenili v norišnico letanja po štacunah za poceni robo, da je bo ja čim več in za vse, pa čeprav se bo na njej potem še leta dolgo nabiral prah, ki bo samo jezil. Zato se praznikov veselim, ker ne prinašajo nobenga pritiska, da je treba po darila in da bodo slednja potem merilo za to, da imaš (in koliko imaš) rad. Mi se raje samo družimo.

Sicer sem hotla presenetit šefeta in mu neki malega kupit. CD. Celo večnost že ni k naši hiši prišel en spodoben originalni cd, vsa muska je kr nekje na računalniku, na ključih al kje že, pa sem mu hotla kupit plošček. Cel podvig. En kupi malih ‘cedetarij’ je bilo včasih, pa se mi zdi, da so kar izginile. Ok, sem se zapeljala do BigBanga. Prijazna prodajalka za pultom je bila frej, pa sem zavila kar direkt k njej, dober dan, iščem en cd, pa ne vem, kje gledat. Mi pokima, začne tipkat v računalnik, kar povejte katerega. Ok, rečem, da iščem Juliette Lewis in njene The Licks. Ženska se poznavalsko nasmehne in spet pokima, jo že imam, reče, Leona Lewis. Kar zavrtelo se mi je. Neeeee. Juliette. Je bil zraven en dečko, res poznavalec, se mi je nasmehnil, ji je pomagal črkovat, tipkat, vse, namignil ji je, a veš, una, k je igrala v Natural Born Killers, ona pa, ja, itak. In ‘jo’ je ‘najdla’, Jerry Lee Lewis. :shock: Sem rekla aha. In sem šla.

Nevermind the bollocks. Letos imamo tudi prvič – pa najbrž (no, upam) ne zadnjič smrekco kar na balkonu. Saj ne, da bi me skrbelo za okraske, ko jebe te bunkice, ki so pod našo streho že pet let, še prej pa so bile vsaj tri leta pri nas v firmi. Skrbi me za Biži, da si ne bi na kakšnih črepinjah porezala mini prstkov. Preventiva. Čeprav manjka lučk v dnevni sobi. Ampak saj pridejo nazaj. Nekoč. In to tiste s tavelikimi pisanimi žarnicami. Ko bom velika.

Takle mamo, ja. In prov luštn nam je. :cool:

Pa lepe praznike vsem.

In ja, pri nas je že vsa leta Božiček. A upata ti pa Dedek Mraz roke polagat, a? A? :P

  • Share/Bookmark

12.12.2009

Sobota, December 12th, 2009

Danes zgodaj zjutraj smo dočakali še enega – že šestega bratrančka za Nikico, malega Nejca.

Čestitke bratu G. in njegovi T. :)

Je pa braco dobro prekalkuliral … Sta ga s šefetom še žurirala do dveh, ob treh ga je T. zbudila, da je čas, ob štirih so bili v porodnišnici, ob šestih je bilo pa že vsega konec. Do zadnjega v Penjasu, pol pa finiš … Hehehe :lol:

  • Share/Bookmark

Bežim

Torek, December 8th, 2009

Eno, tisto nesrečno obdobje, ko sem si bila po enem perverznem priznanju pravzaprav najbolj všeč, je mimo. Včasih se zbudim in pogrešam filing brezskrbnosti, pogrešam čvrsto vitko telo brez grama odvečne maščobe, zavito v mojo brisačo, pogrešam obdobje cigaret, prevečih cigaret, dolge čezpolnočne debate po telefonu, ko sem naga sedela na balkonu in srebala pivo in nihče me ni videl, samo slišal, pogrešam filing, da imam vedno prav, da sem najmočnejša na svetu, da nimam ure, da imam nonstop mokre lase, da je poletje, da me boli, včasih postanem čisto majčkena, tako na hitro, ker majhnim bitjecem se čas hitreje zavrti nazaj, samo zato, da dobim nazaj okus, okus po fejk lepem, fejk popolnem, okus po gladkih nogah, spomnim se, kako lepo se je s hrbtom obrnit proti tebi in ti me bereš. To pogrešam.

Včasih.

Ampak ne nocoj.

  • Share/Bookmark

Dež in vse, kar spada zraven

Torek, December 8th, 2009

Light fucken rain in 5 stopinj mi piše v desnem spodnjem kotu ekrančka, kjer mam naštimano vremensko napoved, trenutno in za dva dni naprej. Če ji je zaupat, bo jutri lepše.

In ker je tak dan, smo se odločili, da bomo pridno postorili, kar je treba, da bomo frej, ko bo sonce in it za ven. Matr, zakaj pišem v množini, sej tamala ni nič kaj dosti pomagala. Plazi in motovili se okrog nog in vleče stvari s polic in vtika prste v vtičnice in s tisti svečko iz noska sedi tam in zraven gruli ‘cici, cici’. Midva sva bila pa pridna. Po kosilu sva se lotila omar in naredila mal generalke med zmečkanimi cunjami (ki so bile nekoč vse zlikane), potem pa sva še vse posesala in pomila, jst sem tud pridno zribala kopalnico, ker ‘prijazne gospa’, ki ponavadi to postori namesto naju, že dolgo ni bilo naokrog, ker je bila tamala nekaj bolna, pa razne novoletne zabave se so že in se nam ne rata zorganizirat. Pošpricala sem banjo in vse hrapavo s cillit bangom in zdaj se vse sveti in je gladko. Pa saj v dvoje sva kar produktivna in hitra. Tud gora perila se je pomembno zmanjšala (no, izginila je) in zdej je spet malo več prostora. Domek je lep in čist. Vsaj do jutri.

Potem je bil moj cajt, umila sem si lase in se stuširala in se najedla paprike, filane s kislim zeljem :oops: , in zdej, ko sem zadostila filingu po tem, da bi se počutila fajn koristno, zdej ko se je otroček končno stisnil h kravci in ugasnil, zdej pa mislm, da nimam več energije za najin film. Ki že deset dni čaka, da bova utegnila. Ampak me vedno prej začne zmanjkovat.

Najin film. Madonca … Morm si vzet čas. Zbrat energijo. Sledit. Vsaj do polovice.

Aja … Pa film je res samo film. Ugasnite domišljijo.

Zapret. Odpret. Zapret. Odpret. Stisnit se mal. Ne pozabit.

Nočko.

  • Share/Bookmark