Arhiv za Januar, 2010

Biti ali ne biti z mano

Sreda, Januar 27th, 2010

Se bašem z ledenimi kockami, no – se bašem po moje pomeni, da pojem dve, zraven pa razmišljam, res, kaj vse bi se ti bilo lahko zgodilo takrat, ko me ni bilo zraven, ker sem šla že zdavnaj spat, še dobro, da si imela več sreče kot pameti.

Ne vem, kaj bi brez tebe in tista večerna kava zadnjič, sem mislila, ko sem šla od doma, da me bo pomirila, me je pa pravzaprav skoraj ubila ob misli, kaj bi bilo, če bi takrat … Če bi takrat tisti prepad bil malo bližje in če bi se vse skupaj dogajalo v kateri drugi minuti tiste iste noči, kako bi jst – spet sem egoistična prasica – preživela, če te ne bi bilo več.

Ne vem, če sploh bi. Hvala času in kraju in vsemu, kar je bilo vmes in zraven, da se je tako poklopilo, da je rešilo naju, in tebe in mene in tebe meni, včasih, res, sem še posebej prepričana, da nekje nekaj je in nas čuva, en angel varuh je, ki bdi, ko smo najbolj trapasti ali pa samo preveč brezskrbni, da bi lahko pazili nase.

Sreča, da te še imam, velika sreča. Nikoli me ne zapusti.

Biti ali ne biti z mano. Ali pa samo biti. Kot bije srce.

  • Share/Bookmark

Nobene romantike

Petek, Januar 15th, 2010

Včeraj smo se ga pa z babami kar dobro odklopile.

Ubogi ljudje, ki nimajo prijateljev.

  • Share/Bookmark

Par besed

Nedelja, Januar 10th, 2010

Sem prav mogla telefon zavrtet, nujno, sem hotla povedat, kako je bilo fajn poleti, ko sva jo s tamalimi in v šlapcah mahnili v Kiparno in kako čas leti in kakšna škoda je, da znaš vse skupaj zares cenit šele, ko je že mimo.

Se trudim, pa mi ne uspe vedno. Upam, da bo še kakšno tako poletje, preden otroci zrastejo in se raztepejo in se midve postarava. Hvala, ker si me poslušala.

  • Share/Bookmark

Nostalgija

Petek, Januar 8th, 2010

Danes zjutraj, ko sem se otovorjena s tamalo v eni roki (ne, ne hodi še), z ogromno torbo čez rame in z vrečo mandarin za mami v drugi roki podala v garažo (ne me vprašat, kako odklepam in odpiram vrata) in potem ven, na ledeni dež, sem se z nostalgijo in s cmokom v grlu spomnila lanske zime, ko sem bila na porodniški, ko sem se dopoldne, če je le bila šansa in če tamičkena ni tulila – tulila pa je skoraj polne tri mesece – v tistih res redkih trenutkih tišine brez slabe vesti stisnila k njej v taveliki postli, včasih mi je ratalo malo zaspat in nadoknadit neprespano noč – vsaj nekaj izgubljenih minut. Ki so se tako čudežno spet našle. Zunaj pa je bilo turobno in sivo in sem se stiskala, in ja, velikokrat itak nisem mogla zaspat, ker sem jo gledala, ker kar nisem mogla dojet, da je res moja taka lepotica. Gledala sem tiste velike očke, ki so bile še večje, ko so bile zaprte.

Zdaj pa nazaj v real lajf.

Ampak še vedno rada izkoristiva kakšen vikend, ko je zunaj dež in ni nikamor za it, imava srečo, da tamala še vedno dvakrat na dan spi in včasih greva z njo tud midva, in dopoldansko in popoldansko rundo. In punca iz sosednjega bloka, ki ima isto starega sinka, nima pa te sreče, da bi še toliko spal, je zadnjič zavzdihnila – ja, saj vidim, ko imate rolete dol, vsakič, ko jo mi pa režemo na sprehod, ker tamal noče spat in sitnari, si obupano pomigneva, ahhh, blagor njim(a).

Ja, blagor nam. :cool:

  • Share/Bookmark

Izbrati pravega otroka?

Petek, Januar 1st, 2010

Imaš lohk še tko majhno razliko v starosti med otroki, pa ni to tisto, kar je merilo, da se bosta slednja nekoč imela rada. Mislm, da starši kle igrajo veliko vlogo. Se nardi tko, da eden prevzame enega otroka, drugi pa druzga in tuki se po mojem začne delat ta prva nepopravljiva škoda, prva razlika. En je od mamice, en pa od očita. Otrok hitro ve in še hitreje začuti. In tud zameri. Ker ne razume. In mogoče zato ne mara sestrice, ker je preveč od očija.

Če pa že hočeš čim več spat, si je pa fajn ‘izbrat’ ta mlajšega otročka, ker je neprimerno manj dela z njim. Spi in spi in je. Za ta večjim je treba pa laufat, se ukvarjat z njim, se pogovarjat, igrat. Jah, ni si težko olajšat vsega, samo izbrat je treba prav. Namig. Ne zame.

Upam, da bomo mi vedno družina in da ne bom nikogar nikol zapostavljala, da bomo vse počeli skupaj, tudi ko nas bo več. Verjamem, da bo težko, ampak jst v lajfu ne nameravam namerno iskat udobnejših variant. Vse se (s)plača. Vse je naložba, tud tek za živahno punčko.

Pa vsem skupaj želim vse lepo v novem letu. In ne, nisem noseča.

  • Share/Bookmark