Materinski dan

Tolk vsega novega tule, vsakič je malo prenovljena stran, saj se komaj malo udomačim, pa spet … Upam, da bo zdaj neki časa mir. Nimam rada nonstop enih sprememb. Ja. Mislm, ne.

Torej … Čas teče. Po velikem veselju na moj rojstni dan lani in nato hudi streznitivi, ki je prišla nepričakovano en teden kasneje in me precej sesula,  sem se pogumno pobrala in se podala na tisto operacijo, ki je morala bit, da bo prihodnjič vse ok, na histeroskopijo. Potem sem dva meseca malo počivala in čakala, da se vse lepo zaceli, danes pa lahko z veseljem že naznanim, da oktobra pričakujemo bratca/sestrico za Biži. :)

Odlično se počutim in vsi smo presrečni. To, da bi moral mini Billy priti 4.4. je že zdavnaj pozabljeno (skoraj) in prav vesela sem, da bomo čez poletje še trije, da se bova lahko popolnoma posvetila tamali, ki že orng hodi, naj bo to njeno, čisto njeno poletje. Potem pa štartamo na novo z dojenčkom, prihaja spet ena burna jesen, ki se je že neznansko veselim(o).

Hecno, kako me je tamala začela božat po trebuhu in me lupčkat, pa se sploh še nič ne vidi. Kot bi čutila. Vem, da čuti. Otroci, nedolžna in nepokvarjena bitjeca, ki jim še ni uspelo zajebat te naravnosti, ki jo odrasli nekje na poti sem zatremo, oni enostavno čutijo, da je nekaj drugače. Kot živalce potres, recimo. Njih niso še utegnila pokvarit druga mnenja al pa vsa tista literatura, ki te uči, kako moraš delat in celo mislit, neeeee, oni samo čutijo. Tako kot lahko čutijo le redki, finočuteči, recimo moja mami me je videla že, ko sem bila noseča šele štirinajst dni, je rekla – posluši, ti si noseča. Jst pa – ne vem še, mislim, da ne. Pa moja draga Z., s katero sva se slišali po telefonu in me je kar naenkrat prekinila in direktno zinila – a si ti noseča, čist drugače si slišat. Pa sploh še nisem vedela takrat, še jst ne. Zgleda, da vsi drugi pa že so. :lol:

Prima je, ker prihaja še en jesenček, ker imam že vse cunje in zase in za trebuh in za tamičkenega, vse se pokriva z dvemi leti nazaj, res super. Nič me ni strah, mislm, da bomo zmogli, tud če bo tako hudo prve tri mesece, kot je bilo prvič, ko res nismo nič spali, bomo preživeli, ker zdaj vsaj vem, da vse tisto mine. In potem (p)ostane en veseljak, ki se hitro uči in srka življenje in – o prisežem – kako se trudim, da bi ji bilo luštno. In kako se bom trudila, da bo(sta) imela eno lepo otroštvo, kot je bilo moje (naše), ker to je otrokova osnovna pravica in naložba za vse življenje in jst hočem to dat. Srečni otroci so lepi otroci in nama ni nič težko.

Nekaj reorganizacije bo potrebne, kakšna nova posteljica, kakšen premik pohištva, kakšna pomoč mogoče, če mi na začetku ne bo zneslo, hvalabogu za prijateljice, sicer pa se čisto ok znajdemo večinoma kar sami, mami pravi, da sem absolutno prestroga do sebe, sama pa mislim, da ne. Več, ko si naložiš, več zmoreš, to je dejstvo. Ker se bolje zorganiziraš. Pa tud moje babe čist ok zmorejo in daleč nazaj je že dan, ko sem se bala, kako bom sfolgala. Pa tud šefe se je izkazal za odlično pomoč in za pravega fotra, edino popustljiv je čist preveč in okol prsta navit, ampak prav presenečena sem, kako mu zlepa ne popustijo živci. Pa tako so me strašili, kakšnega fotra, da sem ji izbrala. Ljudje, ki pojma nimajo in ki so mi povedali veliko laži. Ki so se delali fejk prijatelje, potem pa mi zabodli nož v hrbet. Že zdavnaj pozabljeni zavistneži, ki jim gre na jetra, da nam laufa, katerih najbolj velik domet je pripomba – ‘lahko tebi, k maš punčko’ al pa ‘lahko vam, k boste imeli dve leti razlike’. Ja. Ful nama je lahko. Še posebej to poslušat, glede na to, da je bil vmes tisti nesrečni splav. Ko mi je bilo popolnoma vseeno, kakšna bi bila razlika in če bi bil fantek ali punčka, samo da bi bilo vse ok takrat.  

Sposobna si, mi je rekla mami, in to je bil zame velik kompliment. Mogoče malo tudi, dodajam sama, dejstvo pa je, da sem imela dober zgled. In moja čustvena prtljaga je lepa in tisto, kar imam jst naprej za dat, je Louis Vuitton. :cool:

  • Share/Bookmark

8 odgovorov to “Materinski dan”

  1. M&M komentira:

    evo, to je zgodbica za materinski dan :)
    čestitke!

  2. (Š)pelca komentira:

    Krasno. Življenje gre naprej, ti in tvoja družinica pa tudi :)

  3. Nina komentira:

    joj, sejdi, krasna si :*

  4. schpella komentira:

    Tako vesela sem zate, da je že kar malo trapasto :)

  5. slikca komentira:

    iiiiiiii, kolk lepo….čestitam !!!!!

  6. jernejch komentira:

    evo, prav registrirala sem se, posebej zato, da ti lahko pustim en komentar – že dolgo dolgo časa spremljam tvoj blog in tvoji posti me vsakič pobožajo. Sem tudi že jokala ob tvojih postih – od žalosti, pa včas od melanholije pa včas, ker sem tko čutla s tabo. Pa dans sem tud mal pojokcala – od sreče zate, pa ker je tko fajn vedet, da obstajajo na svetu tko kul ljudje kot ti. Ma, grem kar lažje spat. Vse, vse dobro pa en objem ti pošiljam :)

  7. troBENTica komentira:

    Tko je! Ti kr udar po mizi :wink:

  8. arian komentira:

    Eee srečno! Spremljam tvoj blog že lep čas- najmanj eno leto pa redno; in mi je tvoje pisanje zelo všeč. Sem naključno nanj naletela med nosečnostjo, tvoja pupa je približno isto stara kakor moja. Lepa novička, želim vam vso srečo in vse lepo!

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.