Bratec ali sestrica ali Nekaj, kar je za zmeraj

Zadnje čase me vsi sprašujejo, kaj pričakujemo. Če že vemo, če si kaj bolj želimo, kaj bo, kaj bo vendar.

V resnici mi je popolnoma vseeno. Skesano priznavam, da sem si potihom  in sebično prvič res bolj želela punčice in zdaj, ko jo imam, zdaj mi je res vseeno, kaj ima – bratca ali sestrico. Samo da bo zdravo, res.

Čeprav zdravnica je namignila na bratca. Men je to čist ok, sama imam dva eno leto mlajša brata, ki ju imam neskončno rada in s katerima se odlično razumemo. Kri ni voda in velikokrat grem še vedno k njima po nasvet. In vem, da se bom na njiju lahko vedno zanesla, ne glede na to, kaj nam življenje prinaša in kako katerega izmed nas premetava. Od nekdaj smo tičali skupaj, ko sta šla prvič zvečer ven, sta šla z mano. In od takrat je bilo še mnogo večerov. Nič kolikokrat sta me zvečer, ko sem prišla domov, spravila spat, me sezula in pokrila z odejo. Pa tud jst sem marsikaj naredila, ko je bilo potrebno, pa raje ne bom razlagala. 

Kar se tiče sester, ne vem, kako je, če jo imaš. Žal? Kaj pa vem. Mami se je dolga leta sekirala, ker mi ni uspela zrihtat sestrice, jst pa sem od nekdaj okrog sebe gledala same čudne medsestrske odnose.  Al je bila ena ful lepotica, druga pa grdi raček, al je bila ena debela, druga pa postavna, al je bila ena bolj brihtna, kar naprej sem med sestrami poslušala neke tekmovalnosti, če že ne strahospoštovanja ene od njiju do druge, en tak zoprn rešpetkt do starejše sestre, ki je bila kot zanalašč vedno v vsem boljša. Zato sestre nisem pogrešala, kolikor pa mogoče podzavestno že, pa sem jo nadomestila z drago M., s katero sva skupaj odraščali kot rit in srajca, hkrati pa sva bili svobodni in osvobojeni misli in želja, da bi se (ne)hote primerjali.

Zato ne vem, če sem si za Bižiko kdaj zares želela sestrice. Čeprav se seveda zavedam, da je vse to rivalstvo povezano z vzgojo in največkrat plod straševskih odkritih preferenc do enega izmed otrok, v resnici ne glede na spol. So sestre, ki se odlično razumejo, in bratje in sestre, ki se ne. In vsak dan razmišljam, kako velika odgovornost je na nas, starših, če želimo vzgojit podmladek, ki se bo med seboj imel rad. Učvrstit vez za celo življenje je projekt.

Ker ljudje prihajajo in odhajajo in nekoč lahko vsi odidejo.  Ampak če imaš nekje na svetu kri, s katero se imata rada, ne moreš nikoli ostat sam.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Bratec ali sestrica ali Nekaj, kar je za zmeraj”

  1. ivica komentira:

    joj, kok lepo. čeprov poznam tud sestre, ki se majo ful rade. no, vem da nis hotla tega rečt. sm pa tale post tako poslala bratu svojmu, s katerim si nisva vedno tolk blizu, ampak sva si. in res nikol ne moreš ostati sam(a)!!

  2. mlekarca komentira:

    Želim ti, da bi bila oba zdrava in za vedno. Vse ostalo je manj pomembno. Ali pa ne moreš vplivati :D

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.