Biti izobražena, pametna in lepa šefica? Ne, hvala.

Večer je in tamala spi, šefe je šel na pivce, ker jutri je pa moj petek in komaj že čakam, da grem z drago prijateljico neki prigriznit in počvekat. Veselim se že, ker je ena redkih, s katero tiste najine zmenke, ki so – če je sreča enkrat na mesec, izkoristiva za vse kaj drugega kot čvek o otrocih.

Prijateljici sva še od osnovne šole, potem sva šli sicer vsaka na svojo gimnazijo in svoj faks, ampak tradicijo dobivanja ob pivcu sva nadaljevali skozi vsa ta leta in upam, da jo bova še dolgo. Trenutno je ta moja bejba v hudi krizi. Kar se tiče službe.

Punca je pametna in zelo izobražena. Dela na enem izmed neštetih ministrstev. In pred kratkim je šla njena šefica v penzijo in ona je napredovala. Na visok položaj. Mlada in povrh vsega še lepa. Je čez noč postala nadrejena šopku starih in debelih bab, ki v isti službi čakajo na penzijo že trideset let, pa še vedno ne znajo niti prižgat računalnika, in trem tipom, starim nad štirideset. In noben od naštetih ni dobil ponudbe za napredovanje – razen nje. Ni hujšega, je rekla. Vsi so nehali govorit z mano, na jutranjo kavo me ne povabijo več, nihče mi noče pomagat, če se pri čem še ne znajdem, zanalašč gledajo stran in mi mečejo polena pod noge. In to kolektiv, s katerim dela že pet let.

Je rekla, ja, sprejela sem napredovanje, večja plača je. Ona pa ima kredit za stanovanje in otroka. Je rekla, za crknit mi je, a misliš, da bo sčasoma kaj boljše. Sem jo objela čez rame in pokimala – bo, boš vidla, čez kakšen mesec, dva se bodo stare babe unesle, daj jim čas, da se te navadijo. Ta najin pogovor je bil lani oktobra.

Situacija pa ostaja nespremenjena in moja – sicer nikoli nergaška ali jamrajoča – prijateljica postaja naveličana in utrujena tega, da ji je muka it vsako jutro v službo gledat tiste nevoščljive in žleht ksihte, ki samo čakajo, da bo spokala. Upam, da mi bo uspelo jo jutri prepričat, da naj nikar ne vrže puške v koruzo in naj ostane. Upam, da ni prepozno in da bo zdržala. Ker eden bo prej ko slej odnehal. Želim si samo, da to ne bo ona. Ker je fejst baba. Si pa niti v sanjah ne prestavljam, kako je sam borit se proti v podobnih uradih zarejeni golazni, ki samo čaka, da te povozi. Kar kocine mi grejo pokonci, čist preveč živo si predstavljam ene take pršice, gomazeče v petdeset let starih jogijih.

Šefi morajo bit grdi stari dedci, ane? Se zjutraj potem lažje vstane.

  • Share/Bookmark

5 odgovorov to “Biti izobražena, pametna in lepa šefica? Ne, hvala.”

  1. chef komentira:

    Pomaga če so grdi in pametni.

    V zasebni sektor naj gre, madona.

  2. jedrce komentira:

    Precej znana zgodba, ja. Smo jo v podobni zasedbi/izvedbi že mnogi doživeli.

    Ni kaj veliko pametovati. Puncam v njeni situaciji lahko svetujem samo, da si pravočasno – torej še preden se povzpnejo na šefovski položaj, poiščejo zaveznike/ce. To ni težko in se obrestuje. Tudi malo blefiranja prav pride: ko šefica prijazno (z malce narejene nemoči ali neznanja) prosi nove “podrejene” za kakšno pomoč ali razlago česa in se za to prijazno zahvali.

    In zakaj ne bi ona povabila na kavo? Ali z nekaj humorja vptrašala,če se še vedno sme povabiti z njimi na kavo? In še kar nekaj podobnih prijemov je na razpolago.

    Ja, seveda, za mnoge nesprejemljivo. Ampak žal, tako stvari delujejo.

  3. fayruz komentira:

    Že kar nekaj časa spremljam tvoj blog ampak za tole objavo sem se pa prav registrirala.

    Tega o čemer pišeš je na žalost na tone – tudi v zasebnem sektorju – in meni zadnje čase redno v glavi odmeva It’s a mans world. Vsaj mene so vzgajali, da smo moški in ženske enakopravni ter, da v službi šteje sposobnost in trdo delo, ne pa to, katerega spola si in ali si s kom v sorodu ali pa s kom ga piješ ob večerih. Pa na žalost vse to šteje.

    S sodelavko sva daleč najvišje izobraženi (razen direktorja) pa naju večinoma vodje še vedno ignorirajo, ker sva mladi in ženski. Najino mnenje ne šteje zaradi zgoraj navedenih razlogov in tudi najina navodila ne štejejo, spet zaradi zgoraj navedenih dejstev. Priznam, da se zadnje čase stvari spreminjajo, ker direktor takega obnašanja in načina ne prenaša, (vendar vprašanje v kaki meri je mogoče spremeniti hordo 45+ letnih dedcev). Je bilo pa prej praktično leto in pol neznosno in kmalu bi se še moja trma vdala in obupala.

  4. kalbo komentira:

    Očitno je tale tvoja prijateljica vzela delovno mesto kateremu ni kos. Postati šef kupu razvajenih babnic in parim lenim dedcem ni mačji kašelj. Pomoje je predobra z njimi.

  5. naeve komentira:

    jp, sounds about right. tko je povsod. razen tam, kjer so nesposobneži šefi, ki se delajo neumne, da niso prišli do položaja prek poznanstev. moj nasvet je, da naj bo prasica, naj bo pasja. sam naj ne bo prijazna do njih, ker to jim daje samo gorivo za opravljanje. naj se je bojijo in kmalu bo prišlo prilizovanje na vrsto.

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.