Fuzbalska leta

Spet je eden tistih petkov, ki niso moji za it ven, je pa zato idealen za delat bilanco preteklega tedna in jo tudi bom. :cool:

Bižek se je počasi navadila na novo varstvo, po začetnem navdušenju prvih dni je prišel en dan joka ob mojem odhodu, danes pa se je že smejala. Upam, da tako tudi ostane, ker poslušat njen jok, ko odhajam na šiht, je strašno.  Sem imela še pol poti po obvoznici solzne oči in bad taste v ustih, da sem slaba mama in vse to. Gremo naprej.

V sredo sem se šla pocrkljat na večerjico v Staro mačko. Sva šli z B. Imeli sva sicer rezervirano mizo zunaj, ampak sva si potem premislili in šli kar lepo noter. V pritličju so fantje gledali fuzbal, zgoraj pa sva bili sami, vsa okna so bila odprta in prijetno je bilo hladno in kuhar nama je prinesel ekstra krompirjevi polovički v omakci, ker sva mu delali družbo. Tekla je debata o tem, kaj in kako naprej, pa zakaj sploh ta moja služba, ki je itak izven vsega, kar bi rada, pa zakaj, če rada pišem. Jah, klinc. Se točno zavedam, da od pisanja ne bi mogla živet. To je moj hobi. In trenutno je to najbolj udobna služba, nimam osemurnega delovnika, kakšen dan si vzamem frej, nadoknadim kdaj za vikend in tako naprej. Mir imam, kar trenutno rabim. Rada sem zgodaj s tamalo in ubijala  bi me misel, da se vračam domov šele ob petih. So mi ponujali tud druge službe, ne na tone, ampak nekaj pa. Ampak povsod je ta ubijajoči urnik, ki pa si ga trenutno ne želim. Čeprav bi lahko delala kaj ustvarjalnega. Pa bolj pomembnega in cenjenega in svoji izobrazbi primernega. Ampak trenutno še ne, hvala. Nimam kompleksov zarad tega, ker delam v domači firmi, ker nisem velika živina in ker ne služim ogromnih denarjev. Ne rabim hodit na šiht v resnih kostimih in grdo gledat. Ne. Nisem ena izmed tistih, ki bi se hvalila, da je Rože zla prebrala v originalu. Pa sem jih, čeprav sem praktično navadna gospodinja. Jst grem v svojo službo lahko mirno v bascah, zjutraj pa rada vstanem in odhajam z nasmehom, se zgodaj vračam in sem veliko z otrokom. Plačujem sicer določeno ceno za to, kar pa bi jo verjetno povsod. Sem pa vseeno precej samostojna in še svobodna zraven. In moje nedelje niso nič travmatične in to je največ vredno.

Nocojšni večer je prelep. Tišina, mokri lasje, prepih v stanovanju. Fuzbal. Nazadnje, ko je bilo evropsko, sem bila ravno noseča, sem mrmrala v svoj migajoči se trebuh, ko bo pa svetovno, bo pa tamala stara že leto in pol. In je res. In imam spet migajoč trebuh in  ko bo naslednje evropsko, bo imela Bižek že tri leta in pol, mali Billy pa pol toliko. Ja, tako gre to, če šteješ s fuzbalskimi leti. In niti pomislit si ne upam, kaj bo, ko bo naslednje svetovno.

Zdej grem pa počasi v postlo, cel kup cajtengov me čaka in samo upam, da ne bom zaspala zraven. Tako mi je luštno. In glihkar sta šla pod mojim oknom mami in fotr, ki sta se prav prijetno okajena vračala z večernega sprehoda po mestu in pomenljivo pokašljevala pod mojim balkonom. Všeč mi je, da redno hodita ven, da nista občepela doma ob ugasnjeni luči kot večina tastarih. Njima je kava v Mačku vsakdanjik.

Nič. To je vse. Grem si namazat trebuh, potem pa spat, cajtengi pa naj počakajo na jutri. Ali pa na kakšen drug dan. Tako mi je luštno. Pa sej sem že povedala.

Kljub stresnemu četrtku, zarad katerega sem pozabila nečaku voščit za rojstni dan in ki me je opomnil na to, da v življenju pač nikoli ne bom(o) plula po mirnih vodah, se mi kar smeje. Nočko.

  • Share/Bookmark

3 odgovorov to “Fuzbalska leta”

  1. nomercy komentira:

    še dobro, da si ba fuzbal koledarju :)
    najhuje je, če je 29.02. bolj pogost kot pa dober seks :)
    love from 264U

  2. EnXeN komentira:

    oj,
    čestitke za pogumno odločitev o ne-vrtcu! je res bedno, z vsemi prehladi in nesnago, ki jo tavečja nosi iz vrtca tamali, preživeti jesen, zimo in dobršen del pomladi. ampak se z obema doma pri nas nekako ni izšlo. je bila Z.jka očitno še premajhna. in je bila to edina varianta.
    in še ene čestitke za trebušček! Pita, Z.jka, N.jka in ENxEn TI želimo vse dobro! :-)

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.