Pretrgana počitniška rutina

Še kar na morju in ja, računalnik imamo sabo, kar zgražajte se. Mal zarad službenih mejlov na hitro, mal zarad muske, mal da sproti vlečemo slikce s fotoaparata. In moja zdele oba spita popoldansko rundo, jst pa ne morem. Sedim tukaj v VS hlačkah ‘Tonight’s the night’, posutimi s kristalčki in srebam mrzlo kavo. Občutek svobode, mam filing, da sem šele zdaj začela odklapljat, je dosežen. Spočita sem in neskončno frišna.

Dan je sicer enak dnevu, to je tisti tip rutine, ki jo poznamo starši, ob 6h smo auf, potem zajtrk, v jutranjem hladu sprehod do trgovine, ob 8h, ko je še vse prazno in tiho, pa na plažo. En čist svoj mini zalivček imamo, dvajset metrov od apartmaja, tamala naga leta naokrog in lula vsepovprek, midva pa s kanglico in lopatko za njo. Neverjetno, kako je napredovala. Šefe ji nabira morske zvezde, rakce, polžke (po njeno ‘ku-ku, ker se skrijejo), ribice, vse že pozna in zna pokazat, tud, kako rakovica uščipne. Ob 10h je že čas, da pridemo nazaj na hladno, pa prva runda spanja – ja, spet smo na dveh, očitno jo vročina zdela. Mene pa tud. Se mi kar paše večkrat na dan malo zravnat, sploh tale popkovna kila, posledica še prve nosečnosti, je tokrat še posebej zoprna. Ampak se držim.  Po spanju Biži čofota v bazenčku na ogromni terasi s pogledom na morje, jst pripravljam kosilo, šefe je pa animator. Mamo srečo, landlord je simpatičen dec z ogromnim trebuhom, ki nam s tržnice pogosto dostavlja sveže liste in druge ribe, tako da jemo orng. Sploh midva z Billyjem, vsak dan me je več. Po kosilu se skočimo še mal namočit do morja, potem gre tamičkena spet spat – madonca, spi dvakrat na dan po vsaj uro in pol!! Večerna plaža je najboljša. Ko gre sonce počasi že dol, se namakamo in uživamo, bašemo se z breskvami, ringloji in sočnim grozdjem (nisem vedla, da je šefe zmožen eno uro sedet in pečkat grozdje, da ga bo ja hčerkica jedla :oops: , mislm, to je res ena brezmejna ljubezen), pogled na majhno belo ritko, ki se vsa trese, ko šiba gor in dol, pa je itak neprecenljiv. Potem pa večerni rituali in … ostaneva sama na terasi, pozno v noč, ob pivcu ali dveh, ob bučanju morja. Res je luštno in upam, da se drugo leto vrnemo prav sem, v štiri, ker nas hudo razvajajo. Nisem še nikjer dobila po deset komadov svežih brisač na posteljo, razen na Maldivih, hahaha. Zdaj, ko imava otročka, nama paše konkretno udobje apartmaja s klimo, z dvemi sobami in 20m2 teraso, kjer me ne skrbi, da bo tamala padla čez, s pomivalnim strojem in ostalim. Super je tud filing, da smo blizu, ne pa nekje odrezani od sveta. In neskončno se že veselim, da nas prideta v nedeljo obiskat moja mami in oči.

Priznam pa, da sem eno noč tudi prejokala. Ob novici, ki me je zadela kot strela z jasnega, da je hudo zbolel eden mojih najljubših sodelavcev, me je močno zvilo, in celo noč sem razmišljala samo o tem, kakšno srečo imamo, da smo zdravi, pa kako mi je hudo za njegovo šestletno punčico in super ženo, ki kaneta vsak hip ostati sami. Nikoli, ampak res nikoli, ne moreš biti pripravljen na tako strašne preizkušnje, ki pa vseeno prihajajo, potuhnjene kot nekakšne sive pene, zgrnejo se na nadte in te ubijejo. Nimam besed tolažbe ne zanjo ne za njuno tamalo, ki je itak čisto nora na očija. Pri takih dogodkih tud nam, dobrim blebetačem, zmanjka besed. Zato sem se tisto noč samo tiho in v solzah zahvalila vsaj stokrat, pa od takrat še vsak dan sproti, da imamo eden drugega, da smo srečni in da nam ni treba preživljati nič hudega. Ker tudi če ene najlepših počitnic mojega življenja takoj jutri minejo, moji družini še vedno ostaja dan pojutrišnjem. In ponižno se zahvaljujem življenju in vsemu, kar imamo in se grem takoj zdele stiskat nazaj k mojima najdražjima. Zvečer gremo pa z vlakcem v mesto, po mojem se jst še bolj veselim kot Bižek.

Poslavljam se torej od vas, pegasta in slana, poslavljam se s kančkom grenkobe in vas spominjam, kako prekleto minljivi smo in krhki, ko ima besedo bolezen, pejte v objem svojih spešl ones in dejte pozabit na tiste mejhne in nepomembne kregce, zarad kakršnih je mene danes kar sram.

Pa pravjo, da nikol ne moreš imet vsega. Ma jst imam vse. Zdej, k sem noseča, še celo lepe nohte. Ha.

Pozdravlja vas Sadie, v seksi pink hlačkah in z ogromnim trebuhom … hvaležna Sadie z družinico :)

  • Share/Bookmark

3 odgovorov to “Pretrgana počitniška rutina”

  1. joshko komentira:

    ahem. fini zapis. totalno sem narajcan na… kraj vašega počitnikovanja. a lahko prosim dobim več informacij. smo nekje na istem z mulci tako da…

    sicer pa, da. zavedanje o lastni minljivosti pusti posran priokus. tudi sam sem izgubil prijatelja pred nekaj tedni. hudo.

    uživajte!

  2. herr doktor komentira:

    ne jemlji si preveč tega k srcu!
    bodi močna in bodi pozitivna in vse bo v redu.
    aja, sej si že ;)

  3. nomercy komentira:

    ojej … čisto si cmerasta :(
    ja, ljudje smo zdravi, pa bolni pa vse vmes in pazi: umrljivi.

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.