Učenje ali mučenje

Poletje se končuje, mislm, lepi dnevi bodo še, upam, ampak Trnfest gre h koncu in zame je to ene vrste orientacija. Če bo po sreči, jo prvi vikend v septembru mahnemo še v naše mestece na italijanski obali, malo na bazen, malo pa pohajkovat in nakupovat.

Ta teden je bil stresen, dilem trenutno je malo morje, ena je bila tudi vrtec in izvedla sem izpis. Kljub dvomom sem se odločila. Saj sem imela opravičilo oz. potrdilo pediatrinje in mogoče bi mi celo uspela ena taka sforsirana rezervacija do maja, ampak rekla sem si, matr, menda je ne bom dala v vrtec ravno maja, čez poletje, če bom doma. Smo komot v troje, malo na terasi, malo kako drugače, ampak čez poletje bi res rada, da smo skupaj. Ene vrste moralna dilema je bila, pa sem raje kar na hitro zaključila z njo, lahko, da mi bo žal, lahko da sem/sva se narobe odločila, verjamem pa, da bomo zmogli in ko pride žetev, da bomo solidno želi.

Ta teden sem uživala, en večer sva šla po dolgem času sama ven, s prepovedjo govorjenja o otrocih, šla sva se izgubit med ljudi kot nekoč in srce mi je igralo, ko sva se držala za roke in bila spet včasih. Šla sem tudi na katarzični babji večer in tudi to je neskončno dobro delo, ob rakcih sva bili (skoraj) popolnoma ne-mami in za hip sem pozabila na uro in na vse in bila samo ena cifra v množici ljudi (tisti trenutek) brez obveznosti, mojbog, kako je pasalo spit pivo in jest in še na otekle noge sem pozabila, dokler ni bilo treba vstat in it. Nepozabni deli poletja, ki me občasno spomnijo na to, da sem jst še vedno jst, čeprav zdaj mamasta gospa. Delci poletja, ki me ženejo naprej in pomirjajo vulkan v meni, ki dela tika-taka, ki nič ne čaka.

Zdaj je lep sobotni večer, ki ga počasi že zaključujem in z mokrimi lasmi na ramenih ugašam in v mislih si že dajem blazino pod trebuh in zvito rjuho med kolena, zraven pa upam na mirno noč. Ki običajno, trkam na les, kar je. Lepo spimo, zadnjih par vikendov celo do pol osmih.

Se mi zgodi, da se prestavim v drugo dimenzijo in se/nas opazujem z varne razdalje, se mi zgodi, da se zasačim, ko gledam tamalo in sebe in v takih momentih si ne morem kaj, da si ne bi rekla, pa če bi si narisala otročka po svojih najbolj zajebanih željah, pa bi Bižek ne mogla biti bolj moja. Mala samosvoja punčica, čedalje bolj jaz.

Dnevi pa se krajšajo, jutra tudi. Zadnje tedne zgodaj vstajam, ob pol šestih sem že obvezno auf, ne bi rada zamudila kakšnega zgodnjega sončnega žarka, jutranje kave v tišini, hladnega začetka dneva, ki ga prva spustim v stanovanje, da me še malo zazebe. Potem se vse odvija stokrat hitreje, vstajamo, jemo, se odpravljamo od doma, si mahamo z balkonov in šele, ko zapeljem na obvoznico, sem mirna. In dan se začne. Takole bo še slab mesec, potem pa grem na porodniško, pripravljat stvari, sebe, gnezdit, se hitet igrat s tamalo, dokler ne bo čas. Varuško imam super, tako da računam, da jo bom kakšen dan še (po)rabila, sicer pa bom že kako.

Se nič ne poslavljam. Se samo pripravljam. In zelo veselim. :) Vas pa opozarjam, da je čist možno, da prihajajo zapisi, polni jamranja in bentenja nad otroci in nad tem, kako vse sux in je naporno in vse to. Čist možno. In če bo res tako, me kar malo okarajte, da ni hudir, da ne bom(o) zmogli, še vsi so. Jst samo upam, da delam prav, da si ne bom nekoč očitala. Srčno si želim, da si bom enkrat čestitala in lahko rekla, da nama je dobro uspelo. Ker verjetno bo tale moja družina najboljša  in najpomembnejša stvar, kar jih bom/sem kdaj v življenju ustvarila. Jebeš magisterij, kar imejte ga. Vsak ga lahko ima. Ne more pa imeti vsak v sosednji sobi mini angelčka s tako svojo glavo. In – ja, lahko je narest otroka, ni pa ga lahko znat uživat.

Grem spat, jutri se bom spet cel dan učila.

  • Share/Bookmark

7 odgovorov to “Učenje ali mučenje”

  1. herr doktor komentira:

    mladiči so zakon!

  2. herr doktor komentira:

    mlade mamice pa še bolj! :P

  3. sadie007 komentira:

    mlade že, ampak jst … :P

  4. herr doktor komentira:

    milf?

  5. nomercy komentira:

    jezus_kristu_bog_pomagaj_vsi_svetniki_na_pomoč_Marija_usmili_se_nas :P
    Sadie – a imaš ti patent in izključno pravico na jamranje :) z licenco, da nas s tem pobijaš :P

    Ne domišljaj si, da kaj zamujaš – delaj to, kar najbolje znaš :P

  6. sadie007 komentira:

    doktor: kva je že to milf? :P

    nomercy: velik preveč sem ponižna pred lajfom in hvaležna za to, ker mi je tko luštn, da bi upala resno jamrat :)

  7. senorita komentira:

    Kok dobr ti pišeš, zmeri rada preberem tvoje zapise :)

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.