Jesen ni nujno v črnih hlačah

 

Mislm, da mam vso pravico se veselit jeseni, tud če me ta hip malo zebe v stopalca, ker ta jesen bo spet spešl in prinaša en kup lepih dogodkov, pa kostanj, leder plašč, še enga dojenčka, nov voziček, upam, da kakšne nove adidaske za hitro tekajoče mamice, nujno kakšne skini kavbojke, da dobim motivacijo after :oops: , kakšne pisane trenirke za dolge zimske dneve – da bodo krajši, svetle lase, kakšen kozarec kuhanega vina, kakšen večer v družbi izbranih, Bižikin drugi rojstni dan, vse bo.

Komi čakam in zadnja leta se veselim jeseni, ja, saj še vedno potočim kakšno solzico za poletjem, kako vendar ne, če pa so poletja neki najlepšega, ampak tud jesen zna bit prav prima. Če si jo znaš narest. V čemer pa sem vsako leto boljša. Tko je, levinje se pač razcvetimo po tridesetem. :lol:

Včeri sem zamudila Laibache v KUD-u. Zvečer sva stala s šefetom na terasi na cigaretu in on je rekel – a niso to Laibachi. Jst pa – ne vem, o, majgad, ne vem, pa res. In, ja, so bili. Jst sem šla pa spat.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.