Neandertalci tečejo zadnji krog

… podnajemniki iz zgornjega stanovanja. Končno. Danes popoldne smo (presrečni) opazili kombi ’selitveni servis’ in močno nam je odleglo. Mislm … Zgornje stanovanje je bilo naknadno predelano v ogromen dupleks, kar je sicer prima, če ni nikogar pod tabo. Drugače pa to pomeni, da stopnice niso bile prav sprojektirane ali narejene al kako. Nekakšna naknadna luknja v strop/tla. Sicer se menda lahko uporabi materiale al izolacijo al neki tazga, kar amortizira vse skupaj. In utiša. Da je vse skupaj znosno.

In tale sosed nad nami, ki oddaja to nobel rezidenco, nima sreče z izbiro podnajemnikov. V šestih letih se je izmenjalo že ničkoliko čudakov, polnih keša, od podivjanih Rusov – ene sedem jih je bilo naenkrat vseljenih, od tega vsaj trije otroci, do čudaka s pitbulom, ki je nonstop letal za žogico po stopnicah gor in dol (pes, ne on), sam pa je ure dolgo ležal v masažni kadi – more&more&more bubbles ob enih zjutraj, kar je, če je ta nesrečna banja direkt na tvojo glavo, sila sitno, do telih, zadnjih, totalno nekultiviranih sosedov z dvemi otroki. Punca je že velika, tamal ima pa ene dve, tri leta. In tega reveža gnjavijo do onemoglosti, dan za dnem ga večer za večerom okol desetih od nekje pripeljejo vsega tulečega čez hodnik domov, pol čez ene pol ure ga pa še bolj zmatranega tlačijo v banjo, da tako kriči, da je groza. Ja, razumem, da je otrok. Razumem, da cel dan bezlja po štengah gor in dol in da tud joka. Ne razumem pa, zakaj ga tako mučijo. Zakaj ga ne spravijo domov ob normalni uri, zakaj ga ne skopajo ob osmih/devetih. Ker to dete ne joka, ampak obupano vrešči. Tudi po enajsti. Pa da ne bo pomote, nisem kakšna sitna soseda, ki bi me motil vsak hrup, vsak malo bolj naglas navit komad in podobno. Mislim celo, da sem precej strpna, sploh v tem stanju, sploh do otrok. Me pa moti, če že si v bloku, da si tko prekleto nekultiviran, pa če to ne, pa da si tko bedast starš, da ti ni jasno, kdaj je mulc zmatran in kdaj je čas, da se ga začne umirjat. Sej vemo, tv stišat, luči malo pogasit, flaško mleka pogret, jebemti.

Skratka, neandertalci odhajajo gnjavit ubožčka drugam. Mogoče v vaš blok. Mirna jesen bo. Upam. :cool:

  • Share/Bookmark

7 odgovorov to “Neandertalci tečejo zadnji krog”

  1. chef komentira:

    Ma dokler nisi bla v našem bloku, ne veš kaj so to neandertalci. Eni študenti so lani (upam, da jih letos ne bo) en teden skupaj med žurom (malo glasne muske me ne moti) okrog dveh zjutraj uletel na hodnik in so se drl kot živali. Prav tist: “BRUUUUAAAA”. Neandertalci, res.
    Potem sem enkrat uletel ven ves razpizden kar v gatah in tako znorel, da niso vedl a jih bom kar takoj pobil (pr kretenu v gatah nikol ne veš) in potem je bil mir. Res, kej tacga, ej.

  2. sadie007 komentira:

    ma včeri je bil ta tip od zgoraj očitno tako razburjen, da se selijo, da je, ko je tamala popoldne zaspala, zvonil pri nas (no, niti ne zvonil, dobesedno obesil se je na zvonec, ki je neprekinjeno piskal), potem je pa šefe v gatah direkt izpod tuša prinorel na vrata, un je pa s hudo ihto z druge strani že probaval odklepat … se je zmotil v štuku, kreten, in zbudil tamalo …

    sem rekla, tko je blesav, da bo še mislil, da je moj šefe v gatah pri njegovi ženi v stanovanju …

  3. Nina komentira:

    a pol je en fraj dupleks pri vas al kako … ? :D

  4. sadie007 komentira:

    ja, če nima lastnik že kakšnega novega presenečenja pripravljenega … :P

  5. nomercy komentira:

    tudi biti “landlord” je zajebano :(
    še sploh, če imaš za vratom kredite iz “dobrih” časov, flat pa lahko oddajaš po trenutno zelo “ostriženi” ceni :(
    Je pa dobro, če imaš podnajemnike drugje, da tebi ne serjejo na glavo :P

  6. chef komentira:

    @sadie: Hahahaha, ta bi bla dobra, hohoho.
    Matr, ampak se zgodi. Jaz sem enkrat, pijan kot čep, tudi falil štuk in začel odklepat v tretjem. Ko je nekaj zalajalo, mi je bilo vse jasno. Situacijo sem rešil tako, da sem spizdil kar so me noge nesle, haha.

  7. šuši komentira:

    hehe, če živiš na vrhu je prav fino, ker redko kdo zgreši nadstropje navzgor :D

    Slaba stran življenja v bloku je nenehen ropot. Kosilnica, vrtalni stroj, dretje otrok in dretje na otroke. Mi imamo stanovanje v kotu med našim in sosednjim blokom (bloki so na L), in vsak dan poslušam sosedo, ki ne zna govoriti z normalnim glasom, poleg tega, da zlepa ne utihne. Sem že parkrat na balkonu malo bolj glasno povedala, naj zapre gofljo. Da ne bi o mučenju celotne okolice z govejo glasbo.

    Se pa ravno danes po dolgeih letih otroci igrajo na hodniku. No, zdaj vem, kak ropot smo mi povzročali, ko se nas je kakšnih 6 iz bloka vztrajno igralo slepe miši na našem hodniku :D

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.