Arhiv za September, 2010

Streznitev

Četrtek, September 30th, 2010

Včasih človek spozna, da se je glede nečesa usodno (z)motil. Da so imeli vsi drugi okol njega prav.

Sranje, res.

  • Share/Bookmark

Sitno

Nedelja, September 26th, 2010

Vikend se končuje, kljub vremenu je bil lep. In prvi teden porodniške, ko se posvečam izključno Biži, je za mano. Prelepo nama je. Zdaj smo nabavili še otroško mizico in dva stola in kup plastelina in … ja, pikapolonice že ful obvladava. :lol:

Tamala je intenzivno začela s spanjem enkrat na dan, tako da zvečer ugaša že ob sedmih (in občasno tudi pridno potegne do sedmih), midva pa hitiva uživat še zadnje tihe momente pred prihodom Billyja. Večeri so tako dolgi in samo najini, jutra pa običajno zgodnja in v živahni in nasmejani družbi. Ni lepšega kot nasmejan otroček, ko odprem oči. Zajtrkujem in kosim nikoli več sama, tamala je prima družba, ko pije iz enake skodelice kot jaz in si zraven hiti s servetom brisat brčice od mleka, za kosilo pa poje skoraj isto kot jaz, včasih sem prav osupla, kakšen apetit ima, potem pa nervozno čakava, da se iz službe na pogreto kosilo vrne še šefe, Bižek kar cepeta od razburjenja, ko se bliža čas, da pride domov oči. Včasih sloni na oknu in s prstom kaže na vsak mimodrveči avto – oči, avto, čiča.

Malo me je iz tira spravla edino ta sitna nosečniška sladkorna, čeprav povečan sladkor imam dokaj redko. Ampak že tako se tri mesece nisem uspela zredit niti za eno kilo, zdaj pa še dieta in vse to, upam samo, da Billy dobi vse, kar rabi, da pridno raste in da nam kmalu pride delat družbo. Neznansko se ga že veselimo. Biži mi tlači dudo v popek in šepeta v trebuh ‘daaaaan’. Hecen filing. V resnici najbrž ne razume čisto, da prihaja bratec in kaj to pomeni. Razume pa praktično vse ostalo, ogromno že pove in je nasploh ful nezahteven in priden punčec. V veliko veselje mi je, ko se primeva za roke in greva skupaj v trgovino. Taprava moja punca je in presrečna sem, da imam hčerkico.

Pripravljeno imamo večinoma vse, torbo za porodnišnico, lekarno in cunjice doma, organizirano varstvo za podnevi in ponoči, čaka me še nekaj zadnjih pregledov, pa močno si želim, da me vse skupaj preseneti tako kot prvič, ko je bilo vse skupaj deset dni pred napovedanim rokom. Da ni časa za razmišljat, da samo greva in potem pridemo trije. In smo štirje.

Ta teden sem si vzela čas, da grem še v zadnji šoping z mami, pa na zadnjih par poslovilnih kofetov (no, na kakšnega bom ziher še šla), pa v soboto še k frizerju in na depilacijo, ker sama se že davno ne dosežem več, sicer pa energijo hranim za naše vsakodnevne sprehode in priznam, ko prisopiham domov, sem pošteno zmahana in misel na pivo ali dva še kje zunaj je takrat že močno oddaljena. Ampak nekaj jih bom menda že še zmogla. Čeprav se me prijatli izogibajo, očitno noben noče bit tist, ki bo slišal čarobne besede ‘voda mi je odtekla’. Nekje pri Mačku, recimo. :oops:

Saj se javim še kaj, imam še tri tedne. Če ne prej, pa že z veselo novico.

Ostanite v cvetju.

  • Share/Bookmark

4. obletnica ‘biti roknrol gospa’

Petek, September 17th, 2010

Nocoj ni moj petek, kot ste opazili, tamala je že zgodaj vzela kravco in odkorakala spat, šefe je šel na pivce, jst bi pa tolk stvari rada napisala, pa ne morem. Polno glavo mam, pa ne skrbi, ampak enih misli, enih planov, kolebanj in odločitev, pa ne morem ven dat. V bistvu nočem.

Sem pa razmišljala, kolk od teh ljudi, ki se nonstop napihujejo, kako srečni so, je v resnici tako srečnih. Kolk jih res živi v takem popolnem svetu, kot ga hočejo prikazat. Jst priznam, da v svojem malem nerealnem svetu – za marsikoga – doživljam prenekatere dileme, pa se za to nimam za nesrečno. Odločim se pač po svoji vesti in potem skušam po svojih najboljših močeh dosegat. Nebo in zvezde. Kolk ljudi, ki dajejo roko v ogenj za svojega partnerja, jih ta hip za ziher ve, s kom je v resnici zunaj? Kolk ljudi res verjame, da je za vedno? Kolk ljudi je sveto prepričanih, da jih ljubljeni ne bo nikdar zapustil? In če so, so zarad tega bolj srečni od recimo mene, ki pač zadnjih nekaj let verjamem samo v to, da nič ni samo po sebi umevno, da nič ni nujno za vedno in da ti nič ne pomaga ‘until death do us part’, če ne deluje prej ‘v dobrem in slabem’. Veliko lažje je seveda v dobrem. In dokler zares ne pride slabo, bognedaj, ampak če že pride, takrat se vidi, iz kakšnega testa je nekdo in koliko imaš v resnici rad. Vse ostalo prej, ležanje na plaži, na lovorikah, in srebanje pirčka je za absolute beginners.

Zato si ne pustim solit pameti od nikogar, ki me ni živel. Ki pojma nima, kako je bit v moji koži. Ki ne razume, da so stvari, ki se jih pač oprosti, odpusti, tud požre, če hočete, pa če si cel vesoljni svet zarad tega o tebi misli, da si pusi. Men je že davno vseeno, kaj si kdor koli misli o meni. Naj kar opravljajo. Se jim že premalo dogaja. Ker jst nimam časa razmišljat o drugih. Preveč razmišljam o tem, kako turbolentno leto spet prihaja. In kaj vse lahko prinese s sabo. Vse, samo naj ne odnese. Preveč razmišljam o planu B. Preveč. Preveč rada tud listam knjigice s tamalo, recimo. Zato nimam časa za druge. Ampak prvi rezultati so že tu in so vsem na ogled in zdaj je vrsta na meni, da se smejem. Me ima, da bi še s prstom pokazala v tisto smer, ampak to bi bilo pa potem res že preveč žleht, ane.

Res, prav zvija me od smeha.

  • Share/Bookmark

Odklop(ič) II.

Sreda, September 1st, 2010

Tole danes je pa noro pasalo. Šefe je popokal tamalo in sta šla na obisk k prjatlu, ki je bil tud sam doma s sinkom, meni pa je najprej ostala ena ura home alone, ko sem šla v miru pod dolg tuš in se kasneje cela namazala z vsemi možnimi olji in potem sem naga srebala kofe v nedogled in čakala, da se vse skupaj vpije globoko v kožo. Ponavad nimam tolk časa in vse žavbe bolj zlezejo v cunje kot kam drugam. Nato sem si privoščila še dve uri razvratnega šopinga in kofetkanja z mami. In ko sem se vrnila, je bilo malo pišče nafutrano in pripravljeno za spat.

Te novodobni daddyji znajo res vse poštimat, moj fotr po mojem še flaške ni v lajfu sam pogrel za katerega izmed nas treh, kaj šele kaj drugega. Zdej sem ga poslala na zasluženo pivo, jst grem pa prijetno utrujena spat.

Pa je volk sit in koza cela. Ok, tud koza sem lahko, če je treba. :cool:

  • Share/Bookmark