Metuljčki pod popkom

Evo me. Danes se mi da tipkat, mi ju prvič ta teden ni uspelo dat skupaj spat, tako da tamal je ugasnil prvo rundo že ob 7h in potegnil do 10h, ko je ravno pograbila svojo kravco in dudo Biži in jo mrmrajoč ‘aja, aja’ ucvrla spat.

Jah, nič ne bom počivala, sem si umila lase, naredila kofe, odprla nov zavoj piškotov, zdej pa s tole zadevo v naročju pišem, medtem ko se Kris igra na tleh in jezi na nad glavo mu bingljajočo žabo. Sreb kave. Aha, zdaj si v usta tlači plastične ključe.  Še en sreb.

Res mi ni težko. En dva tri bo pomlad, tistga snega včeraj se ne spomnim več, štiri mesece bo že star najmlajši in očitno bom še eno zimo lahko obkljukala presrečna, kako zdravi smo jo zvozili. Še največji pusi sem očitno jst, ki mi je včeri iznenada začelo teči iz nosa.

Ker se meni ne da, sem že poslala v boj mami (ki se btw trenutno sonči na Tajskem), da mi najde kakšno fajn blago za spomladanske in poletne cunjice, kakšen fajn lan, zmečkani bombaž, kaj črnega, olivnega, bež ali pink. Nekaj za še in še basc in pajacev, za k havajankam, visečim uhanom. Nekaj z k nečemu novemu iz rjavega zlata. Najdla sem si tud ultra hude balerinke, đimičujke, ki so me poklicale. Bojim se, da jim bom pustila, da mi zlezejo v denarnico. Bojim se te pomladi, ki me bo očitno drago stala, ampak jst se nameravam tokrat čist prepustit. Po treh letih bom končno spet brez trebuha, mislm, da si moram dat duška, mislm, da sem slišala zadnjič eno mini zlato torbičico s tako tanko zlato ketnco, velikosti samo za vazelin in tanovga ajfona, kako me je poklicala. Kako je rekla, mami, matr, sej ne rabiš samih malh. Ja. Mami, sej ne rabiš samih prevelikih majic, dej dol že te bele modrce za dojenje in gor hlačke s šekastim vzorčkom krave in pink pentljico, dobi pege in pejt ven pokazat, da si še živa. Jup. Nameravam.

Včerajšnji večer je bil lep, otročka sta zaspala ob osmih, midva pa sva si odprla pivce in eno rekla in čeprav točno vem, da sem grozno blebetala, nečesa pa vseeno nisem mogla povedat. Ni bil the večer, ni bil čas.

Zdej grem pa mičken na tla ležat in sinka bezat, nonstop pogleduje k meni in se reži na vsa svoja škrbasta usta. Mali sinko, velika ljubezen. Ha, če samo pomislim, kako sem se bala, da ne bom mogla imet obeh enako rada. Mala malca. V men je tolk lbezni, da mam takoj lohk še enga, pa ne bo nč prikrajšan. :cool:

Zaenkrat se mi zdi, da je še najbolj prikrajšan šefe, ampak evo, na tem mestu svečano obljubljam, da se bom poboljšala in da bom bolj poslušala, manj nergala in večkrat dala. Ja. :oops:

Reč no, reč, da me maš rad.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Metuljčki pod popkom”

  1. somersault komentira:

    super si :)

  2. primozek komentira:

    Lepo ti gre.
    Glede na zadnji odstavek (ne zadnji stavek), bo tudi tretji lažje ratal.
    Srečno.
    P

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.