Arhiv za Julij, 2011

Tri, štiri, zdaj!

Torek, Julij 26th, 2011

Mularija raste, jst se pa tud počasi vračam. V začetku avgusta začnem spet pridno trenirat, ker takole mehka res nisem za nikamor.

Nazaj v stare tirnice, nazaj v telovadnico, bit spet fit – cilj do naslednjega poletja.

Ah, ja, enkrat je treba začet. :cool:

  • Share/Bookmark

120.000 evrov

Torek, Julij 26th, 2011

Kaj lahko kupiš za ta denar v Sloveniji?

V Braziliji tole:

villa in pippa

http://www.propertybrazil.com/resales/villa-pipa-bargain-price-160

Ja.

  • Share/Bookmark

navdih

Četrtek, Julij 7th, 2011

Občudujem ljudi, ki se kljub najhujšim življenjskim preizkušnjam pogumno borijo dan za dnem. Moj velik navdih so in opomin, da so vsakdanji banalni problemčki brez veze in da je lepo živet. Ob tej priliki čestitam družinici za rojstvo malega sinka in jim želim vse najboljše.

Amen.

  • Share/Bookmark

Reminder

Četrtek, Julij 7th, 2011

Tale zgodnja jutra s tamalima na kavici in zadnja dva meseca porodniške. Nikol jih nočem pozabit.

  • Share/Bookmark

O, še, še

Sreda, Julij 6th, 2011

Ja, še sem tukaj. Malo podopustniška. Vmes snela sineta z joške (ogromno ledu je bilo potrebnega, sem pa spet bolj svobodna), takoj naslednji dan dobila menstro (bog je nima rad), kar pomeni, da sem spet godna in plodna, hahaha, raznežena nad očitnim napredovanjem malih dveh, tamala govori ko dež (sicer jo bolj švoh razumem), sine se dviguje na kolena in razgleduje in odpira se mu svet novih dimenzij. Meni pa tudi.

Dopust je bil (pre)kratek, ampak sem si fajn odpočila. Skupna siesta opoldne je zakon, razigran otrok sredi bazena pa tudi. Presrečna sem, kako imata oba rada vodo, punca pa je itak že zelo samostojna. Prehitro gre. Ni mi/nama ušel tudi kakšen pirček v miru, ker se že malo zaigrata skupaj, da bi glih v miru brala knjigo ni, je pa dovolj, da lahko rečem, da sem zadovoljna in da dopust z majhnimi otročki ni en sam safr. Vedno bolj sem tudi zadovoljna, da sva se odločila za majhno razliko v starosti, vsak dan bolj se kažejo njene prednosti.

Zdaj je večer in oba spita in poslušam zalivanje trave zunaj in od vse vlage v zraku se mi lasje počasi sušijo. Srebam zadnje kapljice popoldanske kave in se počasi odpravljam spat, v upanju, da bo čim bolj mirna noč. Tamalega dajejo zobje, ima jih že šest, nemirno spi in se zbuja. Bomo pregurali tudi to.

Še dobra dva meseca porodniške sta mi ostala in malo trebuha. Vsak dan znova ugotavljam, da mi ni bilo niti en sam dan žal, da sem imela oba doma. Odlično nam gre in včasih je kakšno jutro po nemirni noči bolj naporno, ampak smo se fajn navadili drug na drugega in naša dnevna rutina prej ko slej prinese tudi čas za počitek. Trudim se uživat vsak dan in zadnjič sem se ob pripombi ‘a vidva pa otrok nikol ne dajeta čuvat babicam in dedkom’ samo še vljudno nasmehnila. Ne, jih ne. Otroke uživava in ni ga kraja, kamor ne bi mogla it z nama. Nista naporna in rada gresta in še, kadar grem s tamalo sama v trgovino, vedno reče ‘oči in Paci tud’. Ja, tako živimo. V štiri, ne v dva+dva. In luštno nam je. In v sanjah si ne želim biti del črede, ki otroke odriva v varstvo drugim, da si – kot je zdaj modreno rečt – vzame čas zase. Otroci niso tukaj zaradi nas, mi smo jih hoteli – prav sebično. In čas za naju si vzameva skoraj vsak večer, vsaj za pol piva na terasi. Pa tud kakšna večerjica v dvoje bo. Ampak popoldnevi so skupni in bolj dragoceni od vsake kave v miru, kot rečejo. Vsak po svoje. In svoje bo prinesel in pokazal tud čas. Bližnjice niso vedno najboljše.

Zdej si grem pa še na hitro še malo posušit lase na vetrovno teraso in na zadnji večerni čikec, potem pa spat in jutri bo nov dan, nasmejan.

  • Share/Bookmark