Arhiv za September, 2011

Bebci, ki mi lezejo v avto in na kavč

Četrtek, September 22nd, 2011

Zdaj se spet vsak dan vozim v službo in v tistih petnajstih minutah lohk v miru poslušam radio. Da malo vidm, kakšno musko se dandanes posluša, malo novic in to. Klinc. So me že razburili. Mislim, saj prenesem razne štose, ampak do določene mere. Če anketirajo ljudi in jih sprašujejo, kako bodo preživeli recimo odhod najlepšega in najbolj ‘kennedyjevskega’ premierja in so potem veseli ali žalostni in njihove odzive dajejo v eter, to še preživim. Se sicer kdaj pa kdaj kislo nasmehnem ob preprostosti nekaterih, pa kaj češ, naravna selekcija, pa kaj češ, vsake oči imajo svojega malarja.

Višek idiotizma so mi te štosi, ki so sicer že stari, pa ne vem zakaj, še vedno izjemno popularni. Očitno. Ko en špiker oponaša recimo petletnega otročka ali pa nekakšnega Hemzota Balkanca in potem klicarijo ljudi naokoli in jim težijo. In to ravno ljudi, ki že po defaultu morajo biti prijazni z vsemi ne-bodi-jih-treba, ki jih gnjavijo, ker imajo pač tako službo, da morajo vse prenest in zdržat. In potrpežljivo poslušat, kako je tisti kao mulc popisal mamin avto in kaj narest (jasno, da se je tip na oni strani, ne vem, kaj je bil, en prodajalec ali zavarovalniški agent, nekaj trudil in razlagal, saj mora, če hoče obdržat službo), tisti Balkanc pa je klical na neke informacije za hotelsko sobo za taščo, ki je ne mara, in je težil in nabijal in uboga punca na oni strani je razlagala na vse kriplje, potem pa ne vem, kako se je končalo, ker sem ugasnila. Neokusno, res, prav butalsko.

Ne vem, a so taki štosi poslušalcem dejansko smešni. A se nekdo v sosednjem avtu v resnici reži zaradi takih ‘hecov’? Meni recimo so debilni. Kot dejstvo, da mora v vsaki slovenski oddaji obvezno nastopat en polpismeni butelj z naglasom, ali pa ena stara mamca, en bedasto oblečen Francelj z debelimi špegli, da imamo filing, da je oddaja zabavna, al kaj? A moramo v svoj avto ali pa na svojo zofo res spustit kakršnega koli kretena, da se imamo fajn? Jst ne, hvala. In ni mi jasno, ali vse te tako opevane moderne meritve gledanosti v resnici pokažejo, da so razno razni retardirani Lojzeti formula za uspeh gledanosti/poslušanosti?

Dajem cd notr. Stokrat zlajnani Stonsi, Bon Jovi, Skid Row in taki me spravijo v dobro voljo. Nič več radia zame. Enuff said.

  • Share/Bookmark

Konec in začetek

Ponedeljek, September 19th, 2011

No, pa sem preživela. Razvraten večer v dvoje. Vse je šlo kot po planu, vsaj od začetka … Otročka sta ugasnila ob pol devetih, varuška je prišla ob devetih, midva pa ven. Najprej sva mislila it nekaj piknit, potem pa … Potem je vse skrenilo in šlo nekam po svoje, po najino in ni bilo več vrnitve. Me je sram priznat, kako me je zaneslo, ampak v opravičilo mi je mogoče dejstvo, da nisem bila že skoraj eno leto zvečer zunaj. Pila sva pirčke, se režala in premlevala, trudila sva se, o kako zelo, da nisva (preveč) omenjala mulcev, na koncu pa sva si prijetno okajena obljubila, da kmalu ponoviva.

In preživela sem tud prvi dan službe. Malo krajši, pa vendar. Se bo treba še mičken ulaufat, ampak imam srečo, da imam tako službo, res. Da sem lohk samosvoja, hvala fotr.

Zdej pa čakajo novi izzivi. Bomo videli, kaj bo. Iščeva, mogoče tud najdeva.

  • Share/Bookmark

Lesena obletnica poroke …

Petek, September 16th, 2011

Pa pejva na dejt. Menda še znava, a, huni?

:oops:

  • Share/Bookmark

Petelinji zajtrk

Petek, September 9th, 2011

“there are worse things
than being alone
but it often takes
decades to realize this
and most often when you do
it’s too late
and there’s nothing worse
than too late”
— Charles Bukowski

Je minilo nekaj časa, sram me je, koliko, ampak od zadnje orng knjige leta … Predolgo. Zato se zahvaljujem dragi B., ki je začinila najin današnji zajtrk z dvema knjigama, ena je za začetek, da se spomnim brat, šund s prelepo pink-črno naslovnico Fucking Berlin, ki jo bom zmlela za malco, druga pa Zapiski starega pokvarjenca, ki bo takoj naslednja, za dušo.

Ne vem, kaj ljudje iščejo v duhovnih knjigah, ampak če bi v roke vzeli Bukowskega, jih ne bi več potrebovali.

Mislm, da spet prihaja čas za dobre knjige. Skesano se opravičujem, ker sem jih tako zanemarjala.

Zatorej s predlogi na plano! Kaj dobrega sem zamudila v zadnjih treh letih?

:D

  • Share/Bookmark

Dve vrstici za lahko noč

Sreda, September 7th, 2011

“Of course I care. I’ve always cared. People don’t live happily ever after just because they care.” -Karen

  • Share/Bookmark

Material Girl

Torek, September 6th, 2011

Divjina ni zame. Me je strah, da bi se najdla. Jst sebe, ne midva.

Ja. Ne.

Spet te dve pofukani vrstici. Ne, tri.

  • Share/Bookmark

8

Torek, September 6th, 2011

A je možno, če imata samo še dva enako mnenje kot jst, vsi ostali pa drugačnega, da imamo vseeno prav?

Nekateri odhajajo, drugi prihajajo. Mi ostajamo. Zaenkrat.

In spomladi prideta še dva dojenčka.

In hvala za kompliment.

  • Share/Bookmark