Eni drugi časi

Prebrala sem odlično Irenino kolumno, ki govori o ’starih’ grunge časih, o karirastih srajcah, bulerjih, Nirvani in Pearl Jamih, ki govori o časih brez neta in mobitelov. Jah, res je bilo drugače. In ne morem si kaj, da bi ne primaknila piskerčka še sama. :oops:

Ko se vračam iz službe, včasih zavijem v trgovino, kjer je tisti čas polno mul iz sosednje osnovne šole. Pobarvani lasje, naličene v nulo. Odrasle babnice, kaj naj rečem drugega. In mi je kar malo hudo, ker to še zdaleč niso tako brezskrbni otroci, kot smo bili mi. Prvič sem si namazala trepalnice za maturantski ples. Za drinke smo se klicali na stacionarce. Vse številke sem znala na pamet. Danes znam samo šefetovo in mamino. Še bratovih ne. Bognedaj, da izgubim mobitel.

Vem, da so zdaj drugi časi. Vem, da bo mogoče tud moja hčerkica, ta mali smrkeljček, ena izmed njih. Že čez par let. Mogoče bo imela tud ona pramena, kaj vem. Težko je otroka bremzat pri nečem, kar ‘imajo’ vsi. Tud jst sem imela svoje strgane kavbojke. Mi je pa žal, če bo prehitro odrasla. Ker tiste brezskrbnosti najstniških let ti ne povrne nič.

Neznosna lahkost bivanja. Ko se utrujen zvrneš v posteljo, ne da bi si morala prej z obraza odstranit fasado ličil. Samo zobe sem si umila in sezula olstarke. Pa spat. Me skrbi, kako je danes.

Kako čas leti. In kje so že tisti časi. Grem si umit oči. Tamali pa samo zobe. Zdaj še.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.