Arhiv za December, 2011

zero

Četrtek, December 22nd, 2011

slabo vest mam, moža ni pa niti svoje postle nimam

in že celo večnost nisem uživala v razgledu

fcuk

  • Share/Bookmark

Volitve … post festum

Sreda, December 14th, 2011

Z dovoljenjem šefeta, katerega blog redno spremljam, objavljam tri linke na temo predvolilnega časa, volitev in povolilnih zdrah. Vsi trije zapisi so odlični. Z njimi posredno odgovarjam tud vsem, ki jih zanima, če (ni)sem volila Jankovića.

http://chef.blog.siol.net/2011/12/07/pozitivna-ali-negativna-slovenija/

dragi-jankovic

http://chef.blog.siol.net/2011/12/13/cefurji-in-klerikalci-vsi-zabiti-vsi-enakopravni/

  • Share/Bookmark

Dragi Božiček … jst sem bila pridna

Ponedeljek, December 12th, 2011

Ene stvari me pač utrudijo. Raznorazni ’službeni’ telefoni cel vikend in ob desetih zvečer v nedeljo. Ne moji. Ene stvari me razveselijo. Razigrani otroci, recimo. Ene stvari me pomirijo. Obisk brata, pa čeprav kratek. Ene stvari me spomnijo in požgečkajo. Vojakov blog namreč.

Tkole v prednovoletnem času si ne morem kaj, da bi ne seštevala, kakšno leto je bilo … Iztekla se je moja verjetno zadnja porodniška in vrnila sem se v službo. Zelo rada. Je kar treba zjutraj se mičkeno zrihtat in it med odrasle ljudi. Poročila se je moja najboljša prijateljica. Na plaži v Barci v prelepi temnoplavi obleki. Žal je nisem mogla pospremit, sem jo pa v mislih držala za roko. Bilo je morje, prvič v štiri. In neprecenljive besede moje punce, namenjene malemu bratcu: glej ga, mali Paci, kako je ljubek! Bilo je kar nekaj rojstev, tud ena punčka. Bila je huda prometna nesreča. In bila je tud smrt.

Nič se ne bom pritoževala, dobro nam gre in radi se imamo. Čeprav se, priznam, večino večerov kar sesujem v posteljo. Kot verjetno večina staršev. In za drugo leto – razen tega, da bi bili še naprej tako zdravi, niti nimam želja, se pustim presenetit. Naj življenje kar prinese, jst čakam.

  • Share/Bookmark

december

Četrtek, December 8th, 2011

Še sem tuki, ja. Mičkeno povožena od turbolentnih dogodkov zadnjih parih tednov. Ne morem verjet, kako je nekaterim ljudem dolgčas. Prav žalostno. In bil je tud pogreb. Pa mamina operacija. Misija plenice zaključena že pred enim mesecem, v slabih treh dneh. Zdaj pa čakam decembrskih druženj – z babami, v dvoje, s službo. Pa lučke, piškoti in otroci, polni pričakovanj. Vse to bo. Se nameravamo kar doma držat, za vikend v KG se mi ne da grebst in komi čakam zadnji teden, ko bomo čist frej in bo več časa za prjatle in kuhanca. In želim si, da bi nekateri spredvideli, kako nepomembna je količina daril, kako pomembno je vzdušje.

Tako mi je luštno.

  • Share/Bookmark