Dragi Božiček … jst sem bila pridna

Ene stvari me pač utrudijo. Raznorazni ’službeni’ telefoni cel vikend in ob desetih zvečer v nedeljo. Ne moji. Ene stvari me razveselijo. Razigrani otroci, recimo. Ene stvari me pomirijo. Obisk brata, pa čeprav kratek. Ene stvari me spomnijo in požgečkajo. Vojakov blog namreč.

Tkole v prednovoletnem času si ne morem kaj, da bi ne seštevala, kakšno leto je bilo … Iztekla se je moja verjetno zadnja porodniška in vrnila sem se v službo. Zelo rada. Je kar treba zjutraj se mičkeno zrihtat in it med odrasle ljudi. Poročila se je moja najboljša prijateljica. Na plaži v Barci v prelepi temnoplavi obleki. Žal je nisem mogla pospremit, sem jo pa v mislih držala za roko. Bilo je morje, prvič v štiri. In neprecenljive besede moje punce, namenjene malemu bratcu: glej ga, mali Paci, kako je ljubek! Bilo je kar nekaj rojstev, tud ena punčka. Bila je huda prometna nesreča. In bila je tud smrt.

Nič se ne bom pritoževala, dobro nam gre in radi se imamo. Čeprav se, priznam, večino večerov kar sesujem v posteljo. Kot verjetno večina staršev. In za drugo leto – razen tega, da bi bili še naprej tako zdravi, niti nimam želja, se pustim presenetit. Naj življenje kar prinese, jst čakam.

  • Share/Bookmark

En odgovor to “Dragi Božiček … jst sem bila pridna”

  1. MihaHa komentira:

    Vojak ti salutira, v Božička pa ne verjame. Vsaj ne tako, kot si ti misliš, da.

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.