Arhiv za Februar, 2012

No drama queen

Sreda, Februar 29th, 2012

Fenomen pravih prjatlov. Tistih, s katerimi debata vedno steče, tud po mesecih dolgi pavzi. Tistih, katerim se ne rabiš nikol opravičevat, če rečeš, da boš poklical, potem pa ne. Ker razumejo, da res ni bilo časa, razumejo celo, da je mogoče bil čas, pa vseeno nisi poklical, da včasih pač … ne. In ti razumeš njih. Brez odvečnih besedičenj. In ko se spet srečaš na pivu, se objameš kot prej, kot bi lajf nikol ne prinesel te dolge luknje, vzameš jo v zakup, je že morala bit. Potem blebetaš o vsem nepomembnem, ker na pomembne stvari itak pozabiš, govoriš tiste mini sladkorčke, ki so čakali prav nanj. Nate.
Celo soboto sem okrevala po odličnem šardoneju, ki sva ga pila ob soju neonskih luči. Ko stopiš v lokal in je vse polno razen zeleno tapicirane zofe v kotu, ki vabi, takrat veš, da boš na tisti zofi povedal vse. In sem res.
Opravki … V svojo legendarno adidas boršo iz LA-ja bom nocoj spakirala sposojeni kopalni plašč, zobno krtačko, taplavo niveo in telefon in jutri zjutraj grem na operacijo. Niti me ni strah. Treba je it in uredit zadevo. Čist po vojaško. To imam po mami. Gre se in opravi in potem živi naprej. Tud rodit sem šla tko, obakrat. Še superge sem si zavezala sama, kljub temu da mi je odtekla voda, spela sem si lase v čop in rekla – čas je, pejva pa najino punco. In šefe je šel še na en čikec in sva šla. Moja zgodba se vedno odvije v kontra smer od vseh strašnih zgodbic, ki krožijo med pozornosti željnimi babami.
Priznam, sem zelo staromodna punca, ki v resnici ni nikol čist zares v kot odložila svojih bulerjev, pozornosti dobim pa zadost. Mogoče ne glih stereotipne, ampak take, ki je hrana za mojo roknrol dušo, pa. In zato ni vse taka strašna drama.

  • Share/Bookmark

odštevanje do pomladi

Torek, Februar 14th, 2012

Leto se je končalo s pogrebom, se niti še dobro začelo ni, pa bo spet pogreb, čez dva tedna me čakata dve operaciji, potem pa … The only way is up!

Spomladi bo vse drugač.

  • Share/Bookmark

Hormoni ali It wasn’t me

Četrtek, Februar 9th, 2012

S kavbojskim klobukom na glavi na veliki gusarski ladji. Še dobro, da je mimo pridrvel Will Smith na gliserju in me rešil. :cool:

Komaj verjamem, česa vsega so zmožni hormoni, kako ti prešejkajo body&mind, čist tako mimogrede, ti pa si beliš glavo, pa zakaj, hudiča, mi gre zadnje cajte vse narobe … Ker se glavoboli in krvavitve niso nehali cel mesec in ker mi je nihanje manično-depresivnih obdobij že na pol ure jebalo lajf, sem šla zamenjat tabletke. Pa da vidimo. Tale kemija v telesu … Kakšno sranje, če se zamaje.

Sicer pa … Z mislimi na poletje, z mrzlimi rokami v naročju in s praznimi vlogami za vrtec na mizi. In z drznimi plani v srcu in z dvomi v denarnici še kar sanjam. Hodim spat z iskrico v očeh, zbujam pa se z občutkom krivde.

Skrivnostno leto je pred mano, kar čutim, da se bo vse uredilo. Pojma nimam, kako, verjamem pa, da bo na koncu vse ok.

  • Share/Bookmark