Arhiv za April, 2012

Razburjena ali Konec lepih fantkov

Sreda, April 25th, 2012

Dejmo, Bayern!

Upam na finale Chelsea:Bayern. Mislm, da bi moral lepi fantki Barce (Puyol seveda izuzet) in Reala domov in pustit, da tapravi dedci odigrajo en orng fuzbal.

Ja.

  • Share/Bookmark

Povej mi kaj lepega

Petek, April 6th, 2012

Kakšen dan pride, ko se zjutraj komaj spravim iz postelje, kljub prespani noči povožena. Kot po naključju se tamaladva zgodi zbudita, tako da nimam cajta niti kofeta v miru spit in ko drvim proti službi, je po radiu Samanta Fox. In dežuje. Že tri dni me za umret boli glava, neskončno me jebe nizek pritisk, pa menstra. Mičken sem sitna.

Večino juter imam svoje pol ure miru, včasih tud srečo, da se po poti vrtijo recimo Inxs in kakšen Mistify, lase mam sveže oprane in ni mi treba goljufat s kito. Večino dni nisem sitna.

Petkov večer je in pri nas je že dolgo mir. Šefe je šel na zaslužen pirček (al pa dva al pa tri …), voluharčka spita (sineta prav slišim smrčat kot taveliki), jst pa srebam to pofukano žitno kavo in se počutim noro mlado v za deset cifer preveliki Billy Idol majci. Hormoni, kaj češ. Pa tud, če niso, so. Prima izgovor za vse, za glavobol, za to, da bom ob devetih padla dol. Za vse so krivi hormoni.

Včeri nam je padel v vodo babji večer. Tiste, ki imajo najmanj obveznosti in ki se cel dan prekladajo, so najbolj utrujene. In vse jih boli. Pa že. Bolezen, ki ji jst rečem ‘preveč časa’. No ja, ko bo volja, bomo že vse zdrave. Mogoče že drug teden. Nič hudga mi ni blo namest čvekanja pogledat zadnjega dela Kalifornikejšna, slišat THE words ’she’s my everything’, potočit solzico zraven in it pomirjena spat.

Menda je polna luna. Upam, da bo mirna noč, tako razvajena sem postala. Edina stvar, ki me še zbuja, so moje lastne strašne sanje. Ne vem, zakaj pridne punce sanjamo strašne sanje. Ne vem. Ampak že od torka gruntam, da bo treba dat na okna konkretne kovinske žaluzije. Za vsak slučaj. Zarad tistih zlobnih fantov v moji glavi.

  • Share/Bookmark