Arhiv za April, 2013

Robi

Četrtek, April 18th, 2013

Nekoč je bil Robi.

Spoznala sva se, ko sva bila oba še v žurerskih poznogimnazijskih letih. To so bli še časi, ko ni bilo mobitelov, ampak si se zmenil pred Pošto. Posodil mi je nekaj malega denarja, ne da bi me poznal, jst pa sem mu obljubila, da mu bom vrnila. In sem mu, takoj naslednji dan sem s svojo zeleno katrco pridrvela pod njegov blok. Potem sva se občasno dobivala. Ne kot fant in punca, iskrica zaljubljenosti pač nikoli ni preskočila. Bil je moj prijatelj in – predvsem – bil je zelo fejst fant.
Tiste cajte sem s puncami pogosto zahajala v Palmo na vesele urice in na Bombe, nasploh je bila moja kariera žurerke na višku. On je bil pa tak bolj resen dečko. Odgovoren. Včasih sem se primajala do šanka k njemu tam okrog dveh zjutraj in sem mu rekla, o, prima, sem dobila prevoz domov (čeprav mi je mami zmeri dala za taksi, sem skos neki rinila v težave). Pa je Robi vprašal – kdo te bo pa peljal? Jst pa – a vidš un dečko tamle čez, tist v ta črni lederci z dolgimi lasmi in bla bla bla. Robi pa: pa ne moreš kar z nekom v avto, pa še nažgan je, nehi no, jst te bom peljal. In me je res. Mnogokrat. Kadar sem bila že zelo nemočna, me je pripeljal čist do vhoda naše hiše, mi iz cunjastega ruzaka poiskal ključe, odklenil, me pahnil noter, potem pa zaklenil in vrgel ključ v kaslc.

Okol faksa nekje sta se najini poti spontano razšli. Niti ne vem točno, zakaj. Skregala se nisva, jst sem začenjala s šefetom, on je imel druge obveznosti, pa je vse skupaj počasi in mirno zamrlo.

Videla ga nisem do letošnjega septembra. Po treh letih sem se vpisala nazaj na fitnes. In tako sem nekega jutra v svojih zmahanih adidas bascah delala počepe z utežjo, ko za hrbtom zaslišim znan glas. Se obrnem in – evo ga! Par metrov stran je delal počepe tud Robi. Še zmeri je isti, prisežem, da res. Sicer še nisva uspela kaj dosti govorit, ker tako kot vse, tudi telovadi sila resno in predano, ampak komi čakam, da se po vseh teh letih usedeva na en kofi in eno rečeva. Po devetnajstih letih ga spet redno videvam, tud če samo na hitro, ampak že filing, da je spet nekje tam, me prav hecno pomirja.

Čudna so ta pota naša. In vesela sem, kadar poskrbijo za to, da se spet najdeš. Četudi mine dvajset let in medtem osiviš, se zgubaš, dobiš pet otrok ali pa postaneš resna gospa brez katrce. Četudi nimaš več kratkih rdečih las, te Robi še zmeri spozna in te je vesel kot nekoč.

  • Share/Bookmark

true colors

Ponedeljek, April 15th, 2013

Mi je rekla moja punca: mami, povej mi zgodbico o punci princeski in fantu vojaku.

In sem ji jo. Ha!

  • Share/Bookmark

kofi

Petek, April 12th, 2013

Onega dne sva šli s Trobentico na kofi in včasih bi za hip hotla bit ona in imet njen lajf in nesramno si domišljam, da mogoče pa čist malo bi tud ona kdaj za hip bla jst.

Nocoj, recimo. Nocoj bi rada njen večer.

Qu’est-ce que tu fais ce soir?

  • Share/Bookmark

En bož mimogrede

Petek, April 12th, 2013

Roknrol mama.

Včeri me je pa en natakar enostavno kar pobožal. Po roki, nič naključno, dejansko je bil en konkreten ‘bož’. Ni blo nič vulgarnega al pa neotesanega, tko hecno spontano je blo vse skupi, da bi mu kmal rekla še me dej.

Ko človek že misli, da nikogar več ne gane, a ne.

  • Share/Bookmark